831. Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje GorenjskeAndreja Ferreira, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so družbene potrebe po vlogah gozda, in predlagati, kako bi gozd lahko dodatno prispeval k trajnostno-sonaravnemu razvoju Zgornje Gorenjske. Trajnost dosedanjega razvoja je bila ocenjena s pomočjo modela, v katerega so bili vključeni okoljski, socialni in ekonomski kazalci. Na osnovi prednosti in slabosti dosedanjega razvoja so prišle do izraza tudi družbene potrebe po vlogah gozda, ki smo jih v nadaljevanju primerjali z obstoječimi vlogami gozda. Ugotovili smo, da so bili v preteklosti razmeroma veliki napori vloženi v ohranjanje naravne dediščine, biotske raznovrstnosti in varovanje zemljišč pred erozijo, da pa bi bilo trebanujno okrepiti vlogo gozda pri ohranjanju poselitve, kmetijske dejavnostiin kulturne pokrajine ter energetski preskrbi prebivalstva.
Ključne besede: vloga gozdov, trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, Zgornaj Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4309; Prenosov: 1922
 Celotno besedilo (4,34 MB) |
832. Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje alpske konvencije v SlovenijiAndreja Ferreira, 2005, strokovni članek Povzetek: Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je treba zaščititi naravne in kulturne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno-sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnicte pomembne mednarodne pogodbe, ki povezuje 8 držav, 5.971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. V raziskavi predstavljamo nekatere osnovne kazalce za slovensko območje Alpske konvencije in jih primerjamo s celotno državo.
Ključne besede: prebivalstvo, nadmorska višina, raba tal, Alpska konvencija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4091; Prenosov: 1808
Celotno besedilo (910,18 KB) |
833. Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarnTom Levanič, Andreja Slapnik, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4482; Prenosov: 1787
Celotno besedilo (2,49 MB) |
834. Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave prebivalstva na Zgornjem GorenjskemAndreja Ferreira, Franci Petek, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja v članku analizirata rabo tal na Zgornjem Gorenjskem v letih 1827, 1896, 1979 in 2002. Leta 1827 je bilo na obravnavanem območju 49 % zemljišč pod gozdom, leta 2002 pa kar 72 %. Medtem ko je bilo v 19. st. in prvi polovici 20 st. v rabi tal zelo malo sprememb, pa so družbene spremembe po 2. sv. vojni sprožile obsežen proces ozelenjevanja in še posebej ogozdovanja, ki traja še danes. Zanimive so povezave med spremembami rabe tal ter socialno-ekonomsko sestavo prebivalstva, ki kažejo, da se le-te v pokrajini zrcalijo šele po daljšem času.
Ključne besede: raba tal, prebivalstvo, socialno-ekonomska sestava, agrarna geografija, Zgornja Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4276; Prenosov: 1896
Celotno besedilo (940,44 KB) |
835. Socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem med letoma 1961 in 2002Andreja Ferreira, 2005, pregledni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem (občine: Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora) in jih primerjamo s slovenskim povprečjem. Gibanje števila prebivalcev spremljamo v obdobju od prvega do zadnjega popisa prebivalstva, od leta 1869 do 2002. Podrobnejše demografske analize (starostna, zaposlitvena in izobrazbena sestava prebivalstva, delež dnevnih migrantov med zaposlenimi, delež kmečkega prebivalstva) so narejene za obdobje od leta 1961 do 2002. Naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva pa glede na dostopnost podatkov analiziramo za obdobje od leta 1995 do 2003.
Ključne besede: število prebivalstva, demografska sestava, Zgornja Gorenjska, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4116; Prenosov: 1837
Celotno besedilo (487,94 KB) |
836. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3220; Prenosov: 1215
Celotno besedilo (46,37 MB) |
837. Promotion activities of wood industry in Slovenia and in CroatiaMarko Dušak, Denis Jelačić, Maja Moro, Andreja Pirc Barčić, Leon Oblak, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Wood industry is among the most important industrial sectors in Slovenia and Croatia. In both countries, wood sector is a part of the national strategy plans and one of the industrial branches considered national economy boosters. But media coverage of wood industry and furniture manufacturing in Slovenia, as well as in Croatia, is far behind the promotion enjoyed by other industrial branches. This paper will give the current situation in promotional activities of wood sector in Slovenian and Croatian media and demonstrate the existing differences among given countries. Also, it will present some ideas on improving this situation according to media share of other highly profiled industrial branches in some southeastern European countries.
Ključne besede: wood industry, promotion activities, media coverege, promotion investments
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4855; Prenosov: 2477
Celotno besedilo (693,89 KB) |
838. Pokrajinsko-ekološka presoja ranljivosti gozdaAndreja Ferreira, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava ranljivost gozda, ki naj bi predstavljala eno od osnov pri usmerjanju posegov v gozdni prostor. Izdelali smo dva modela za oceno ranljivosti gozda. Osnovo predstavlja model, ki sloni na pokrajinsko-ekološkem vrednotenju gozda. Gozd je najbolj kompleksen pokrajinsko-ekološki element in v močni soodvisnosti od vseh ostalih dejavnikov, kar naj bi prišlo do izraza prav s pokrajinsko-ekološko presojo. Zaradi možnosti za primerjavo rezultatov smo oblikovali še model, ki izhaja iz kriterijev za oceno gozdnih funkcij.
Ključne besede: ranljivost gozda, funkcija gozda, pokrajinsko-ekološka regionalizacija, metodologija, avtocesta, vpliv na gozd, presoja vplivov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4333; Prenosov: 1826
Celotno besedilo (1,75 MB) |
839. |
840. Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji : toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti državeIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Mitja Zupančič, 2014, strokovna monografija Ključne besede: listnati gozdovi, sintaksonomija, fitogeografija, gozdna rastišča, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, varstvo narave, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4412; Prenosov: 935
Celotno besedilo (10,55 MB) |
