31. Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literatureTeja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa.
Ključne besede: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (189,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. Inovativen pristop obnove gozdov na KočevskemMartina Kastelec, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, 2023, strokovni članek Ključne besede: podnebne spremembe, naravne ujme, gozdovi, kombinirana obnova gozdov, sadnja, inovativen pristop, Kočevska, Life IP CARE4CLIMATE
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2024; Ogledov: 298; Prenosov: 91
Celotno besedilo (3,94 MB) |
33. Vrednotenje vplivov DPN za VE Paški Kozjak na stanje gozda in gozdarstvaAndreja Ferreira, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Paški Kozjak
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 0 |
34. |
35. |
36. Bolečina pri mamografijiZvonko Krajnc, Brigita Hudales, Andreja Kokot, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Elizabeta Jokan, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Bolečina pri mamografiji je neprijetrna čutnaa in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno okvaro tkiva. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Metode. Pri preiskovankah, ki so na Onkološkem inštitutu in po vsejSloveniji opravile mamografijo, smo naredili anketno raziskavo o bolečini pri tej preiskavi. Rezultati. Asimptomatske preiskovanke občutijo manjšo jakost bolečine kot simptomatske. `lečina preiskovank v Sloveniji ne zaužije premedikacije pred mamografijo. Zaključki. Informiranje preiskovank o poteku preiskave in vnaprejšne pričakovanje bolečine je pomembno pri zmanjševanju bolečine. velik vpliv na občutenje bolečine ima tudi radiološki inženir, ki jepo mnenju preiskovank pomembno vplival na zmanjševanje bolečine pri mamografiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 64
Celotno besedilo (746,54 KB) |
37. |
38. Ciljana kompresija in povečavaPatricija Špeh, Andreja Kokot, Brigita Hudales, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ciljano kompresijo in povečavo uporabljamo, kadar želimo razjasniti sumljive nepravilnosti, ki so vidne na osnovnih mamogramih. Ciljana kompresija nam omogoči razmik tkiva, medtem ko povečavo največkrat uporabljamo za boljši prikaz mikrokalcinacij. Včasih pa obe kombiniramo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 58
Celotno besedilo (516,10 KB) |
39. Dodatne projekcije (cleveage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov, moška dojka)Andreja Kokot, Brigita Hudales, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku so opisana specialna slikanja, ki jih uporabljamo pri mamografijah. Mednje sodijo: cleavage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov in moške dojke. Z natančno tehnično izvedbo teh preiskav marsikdaj lahko rešimo nadaljno diagnostiko in operativno obdelavo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 278; Prenosov: 68
Celotno besedilo (824,11 KB) |
40. ML, LM, XCC, rolled-on projekcijeBrigita Hudales, Andreja Kokot, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V poglavju opisujem dodatne projekcije za slikanje dojke, med katere spadajo naslednje projekcije: - stranska mediolateralna projekcija ML - stranska lateromedialna projekcija LM - pretirano medialna projekcija XCCM - pretirano lateralna projekcija XCCL - rolled-on ali zavrtena projekcija V praksi med opisanimi projekcijami največkrat izvajamo ML projekcijo, sledita obe XCC projekciji. Pred izvajanjem projekcije vedno pripravimo kaseto ustreznega formata (18x24 ali 24x30), namestimo rentgensko cev v ustrezen položaj in izberemo ustrezno ekspozicijo. Dojko poskušamo vedno dobro komprimirati. Pri projekcijah sta posebej pomembna natančnost in seveda tudi sodelovanje pacientke, kajti le obojestranski trud da rezultat- kakovosten in diagnostičnouporaben rentgenogram; to pa je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 239; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,02 MB) |
