71. TELDOM: mednarodno omrežje za diagnostiko pigmentnih sprememb kožeIgor Bartenjev, Andrej Orel, Tomaž Gornik, Hans-Peter Soyer, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: TELDOM je naslov projekta, ki predvideva razvoj računalniške infrastrukture, ki bo zagotovila kvalitetno, uporabniku dostopno in preprosto uporabno modernoin natančno diagnostiko pigmentnih sprememb kože v ambulanti družinskega zdravnika. Digitalni posnetki, ki jih bo ta napravil, bodo po omrežju varno preneseni v specializirano ustanovo, kjer bodo postavili diagnozo in odgovor posredovali v zdravnikovo ambulanto. TELDOM bo omogočil tudi tesnejši kontakt med specialistom in družinskim zdravnikom in širjenje znanja iz specializiranih centrov na periferijo.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 244; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (236,13 KB) |
72. Toksikološka analiza vsebine vojaških čutar, zakopanih 70 let v kraški jami na Kočevskem, JV SlovenijaJanez Mulec, Sara Skok, Vesna Zalar Serjun, Andrej Mihevc, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za odkrivanje ostankov materialnih sledi se na dobro ohranjenih predmetih lahko opravijo forenzične preiskave. V Breznu v Debliških livadah je bilo odkritih večje število predmetov, ki so bili odvrženi v jamo v maju in juniju 1945. Med odkritim materialom so bile tudi vojaške čutare. Nekatere izmed čutar so še vsebovale tekočino, nekatere pa tudi poltrdo, gelasto oborino. Tekočina in oborina iz čutar sta vsebovali kovine, ki so se najverjetneje s časom izlužile iz kovinske posode. Korozija čutar nakazuje prisotnost minerala hematita. Vsebina čutar je nadalje vsebovala nekaj raztopljene organske snovi (celotni organski ogljik – TOC v tekočini 9,22 mg/l, v tekočini ekstrahirane oborine 34,1 mg/l), nekaj mikrobne biomase ter relativno visoke koncentracije nitrata (240 mg/l v tekočini, 55 mg/l v ekstrahirani oborini) in sulfata (18mg/l v tekočini, 836 mg/l v ekstrahirani oborini). Bakterijskih indikatorjev, Escherichia coli in enterokokov, ki bi kazali na fekalno kontaminacijo vsebine, v vzorcih nismo zaznali. Raztopina in oborina sta izkazovali podobno stopnjo toksičnosti, okrog 20%inhibicijo bioluminiscence bakterije Vibrio fischeri. Glede na Pravilnik o pitni vodi tekočina s sedanjimi kemijskimi lastnostmi ni primerna za uživanje. Rezultati ne kažejo nujno na toksičnost izvornih tekočin iz časa, ko so bile čutare odvržene v jamo, ampak bi se toksičnost lahko razvila postopoma zaradi izluževanja kovin iz posode, zlasti aluminija, in (bio)kemijskih reakcij. Navkljub stabilnim jamskim razmeram, ki so jim bile izpostavljene čutare, ugotovljeni parametri ne podpirajo dolgoročne ohranitve stabilne DNA za morebitne nadaljnje forenzične analize.
Ključne besede: jame, vojaški material, toksičnost
Objavljeno v DiRROS: 23.11.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 148
Celotno besedilo (912,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
73. Smernice za zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala : predlog pripravljen v okviru projekta LIFEGENMONKristina Sever, Boris Rantaša, Marijana Vidrih Minić, Natalija Dovč, Janez Kermavnar, Marjana Westergren, Gregor Božič, Matjaž Guček, Andrej Breznikar, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, gozdni semenski objekti, provenienčna območja, vrste, genetska pestrost
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 148
Celotno besedilo (819,82 KB) |
74. |
75. Delavnica projekta LIFE SySTEMiC za lovce, lovske načrtovalce in raziskovalce v dinarsko jelovo-bukovih gozdovih, Mašun in Leskova dolina, 12. in 13. 10. 2023 : poročiloBoris Rantaša, Kristina Sever, Andrej Breznikar, Tjaša Baloh, Natalija Dovč, Evgen Ostanek, Peter Krma, Anton Smrekar, Matija Stergar, Miha Marenče, Hojka Kraigher, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetska pestrost, nega gozda, obnova gozda, upravljanje s prostoživečimi živalmi, objedanje, gozdno mladje, ujme, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 122
Celotno besedilo (4,34 MB) |
76. Development of an electrical resistance sensor from high strength steel for automotive applicationsTadeja Kosec, Viljem Kuhar, Andrej Kranjc, Vili Malnarič, Branko Belingar, Andraž Legat, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: This work focuses on a demonstration of the monitoring of corrosion processes taking place in high strength steel in automotive applications. This is performed by means of a corrosion sensor, which operates as an electrical resistance sensor. It was developed from the same type of material that is used for the high-strength steel parts produced in the automotive industry. Using the sensor, real time corrosion processes can be measured. It is attached to a location inside the vehicle’s engine and is equipped with a data logger, which enables wireless transfer of the measured data. In this study the development, operation, and evaluation of the monitoring process are presented. Corrosion estimation is verified by means of electrochemical methods. A metallographic investigation was included in order to verify the similarity between the microstructural properties of the sensor and those of the as-received high-strength steel sheet.
Ključne besede: high strenghth steel, automotive, electrical resistance sensor, corrosion
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
77. |
78. |
79. |
80. Časovna študija sestojne inventure z aplikacijo MOTI na zasebni gozdni posestiAndrej Ficko, Helena Smrekar, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z razvojem digitalnih orodij postaja izvedba gozdne inventure na zasebni gozdni posesti dostopnejša, hitrejša in preglednejša. V raziskavi smo v okviru projekta EIP Digigozd na šestih gozdnih posestih proučevali porabo časa za merjenje sestojne temeljnice, števila dreves in zgornje sestojne višine s slovensko različico mobilne aplikacije MOTI ter hitrost učenja merilcev. Lastniki so izvedli meritve na 149 vzorčnih ploskvah v štirinajstih sestojih, pretežno debeljakih. Zbrane meritve smo analizirali na sestojni ravni, ravni posesti in skupaj. Pri skoraj vseh lastnikih se je izkazal negativen eksponentni učinek učenja na porabo časa za inventuro, ki je v povprečju znašala 10 min/ploskev. Na podlagi mešanega linearnega modela smo ugotovili, da ob upoštevanju razlik med lastniki in med sestoji na porabo časa značilno vpliva le zaporedna številka meritve. To pomeni, da vsaj v začetni fazi, ko merilec še ni izurjen, učenje prevladujoče vpliva na hitrost izvajanja meritev. Na podlagi časovne študije in izkušenj, ki smo jih pridobili v projektu, nameravamo nadaljevati z razvojem orodij za podporo pri gospodarjenju na zasebni gozdni posesti.
Ključne besede: časovna analiza, gozdna inventura, mobilne aplikacije, zasebna gozdna posest, gozdnogospodarsko načrtovanje, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 92
Celotno besedilo (764,80 KB) |
