51. p53 and lung cancer - more frequent p53 overexpression in patients with multiple primary tumoursTomaž Rott, Mario Poljak, Olga Staniša, Janez Orel, Andrej Debeljak, 1994, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), pljuča, pljučni rak, biokemija, geni
Objavljeno v DiRROS: 11.01.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (351,30 KB) |
52. |
53. |
54. Biorefining twin transition : digitalisation for bio-based chemicals/materials - discovery, design and optimisationMatej Žula, Miha Grilc, Andrii Kostyniuk, Giorgio Tofani, Edita Jasiukaityte, Tina Ročnik, Ramesh Kumar Chowdari, Žan Lavrič, Janvit Teržan, Brigita Hočevar, Ana Jakob, Emilija Rakić, Brett Pomeroy, Miša Mojca Cajnko, Filipa A. Vicente, Dana Marinič, Ana Oberlintner, Uroš Novak, Davide Benedetto Tiz, Matej Huš, Blaž Likozar, 2023, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 10.01.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 152
Celotno besedilo (917,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 350; Prenosov: 94
Celotno besedilo (475,48 KB) |
56. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lipa in lipovec = Tilia platyphyllos, Tilia cordataIgor Dakskobler, Robert Brus, Andrej Verlič, Nikica Ogris, Gregor Božič, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lipa, Tilia platyphyllos, lipovec, Tilia cordata, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 0 |
57. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : navadna in puhasta breza = Betula pendula, Betula pubescensAndrej Držaj, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, navadna breza, puhasta breza, Betula pendula, Betula pubescens, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 246; Prenosov: 75
Celotno besedilo (45,26 KB) |
58. Effect of the cooling regime on the mineralogy and reactivity of belite-sulfoaluminate clinkersSabina Dolenec, Katarina Šter, Maruša Mrak, Klara Žagar, Andrej Ipavec, Lea Žibret, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: This study investigated the influence of different cooling regimes on the microstructure and consequent reactivity of belite-sulfoaluminate clinkers. The cement clinkers were synthesized by incorporating secondary raw materials, such as titanogypsum and bottom ash, to the natural raw materials. Clinker phases were determined by Rietveld quantitative phase analysis, while the distribution morphology and the incorporation of substitute ions in the phases were characterized by scanning electron microscopy using energy-dispersive X-ray spectroscopy (SEM/EDS). Clinker reactivity was studied using isothermal calorimetry and was additionally investigated through compressive strength, which was determined for the cement prepared from the synthesized clinkers. X-ray diffraction analysis showed that, as well as the three main phases (belite, calcium sulfoaluminate, and ferrite), the clinkers contained additional minor phases (mayenite, gehlenite, arkanite, periclase, and perovskite), the ratios of which varied according to the cooling regime utilized. Microscopic observations indicated that the cooling regime also influenced the crystal size and morphology of the main phases, which consequently affected clinker reactivity. Furthermore, a smaller amount of substitute elements was incorporated in the main phases when cooling was slowed. Results showed that, in comparison to clinkers cooled at slower rates, air quenched clinkers reacted faster and exhibited a higher compressive strength at 7 days.
Ključne besede: clinkers, belite, calcium sulfoaluminate, cooling, microstructure, reactivity
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 102
Celotno besedilo (4,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : črni bor, sredozemski bori: alepski bor, pinija, obmorski bor, ter petigličasti bori: cemprin, molika, zeleni bor: SlovenijaMitja Zupančič, Marjana Westergren, Andrej Kotnik, Gregor Božič, 2011, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, črni bor, Pinus nigra, sredozemski bori, alepski bor, Pinus halepensis, pinija, Pinus pinea, obmorski bor, Pinus pinaster, petiglični bori, cemprin, Pinus cembra, molika, Pinus peuce, zeleni bor, Pinus strobus, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 267; Prenosov: 72
Celotno besedilo (319,79 KB) |
60. Pomen humanih virusov papiloma pri odkrivanju in preprečevanju raka materničnega vratu - kje smo danesMarjetka Uršič-Vrščaj, Sonja Bebar, Andrej Možina, Stelio Rakar, Iztok Takač, Vida Stržinar, Aleš Vakselj, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. S pomočjo organiziranih programov presejanja se je zmanjšala umrljivost zaradi raka materničnega vratu. Humani virusi papiloma (HPV) povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu. Številne ugotovitve kažejo, da je z vključevanjem testa HPV mogoče izboljšati uspešnost presejalnih programov. Test HPV se omenja pri presejanju, pri triažiranju bolnic z začetno patološkimi brisi materničnega vratu in po zdravljenju predrakavih sprememb. Visoka negativna napovedna vrednost dvakrat negativnega testa, testa PAP in testa HPV, naj bi na področju presejanja omogočala določene spremembe, kot so podaljševanje priporočenega rednega intervala presejanja, prilagajanje starosti ter ponovno presejanje po zdravljenju predrakavih sprememb. Test HPV je klinično pomemben pri triažiranju žensk s ponavljajočimi se atipičnimi ploščatimi celicami, pri katerih je potrebna kolposkopija. Zaradi visoke prevalence okuženosti s HPV se test HPV kaže kot omejitev pri zelo mladih ženskah z blago diskariotičnimi celicami. Zaključki. Ugotovitve o HPV nakazujejo možnosti za preprečevanje raka materničnega vratu na področju profilaktičnega cepljenja. V svetovnem merilu HPV 16 in 18 povzročata 70 % raka materničnega vratu. V prihodnjem letu naj bi bili dostopni dve profilaktični cepivi, učinkoviti proti HPV 16 in 18.
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 65
Celotno besedilo (288,82 KB) |
