301. Spregledana korist neoadjuvantne kemoterapije v zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurjaAndrej Žist, Tomaž Milanez, Breda Škrbinc, Vesna Zadnik, Boštjan Šeruga, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rak sečnega mehurja predstavlja tretji najpogostejši malignom genitourinarnega trakta, incidenca in umrljivost za rakom sečnega mehurja pa sta v Sloveniji v porastu. V radikalnem zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja je ključnega pomena lokoregionalno zdravljenje, bolniki pa so lahko deležni tudi dodatnih koristi od sistemskega zdravljenja s kemoterapijo. Klinične raziskave faze III so pokazale pomembno podaljšanje skupnega preživetja bolnikov, ki so bili zdravljeni s kombinirano neoadjuvantno kemoterapijo na osnovi cisplatina. Kljub njeni jasno dokazani učinkovitosti se neoadjuvantna kemoterapija v vsakodnevni klinični praksi širom po svetu ni uveljavila v zadostni meri. Vsak bolnik z mišično invazivnim rakom sečnega mehurja, ki je zdravljen z namenom ozdravitve in je kandidat za sistemsko zdravljenje, bi moral biti seznanjen z možnostjo zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo. Ključne besede: neoadjuvantna kemoterapija, rak sečnega mehurja, cistektomija Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3460; Prenosov: 838 Celotno besedilo (281,24 KB) |
302. |
303. Rak materničnega vratu pri ženskah, ki so hodile na ginekološke preglede - analiza podatkov, zbranih v Sloveniji v letu 2003Marjetka Uršič-Vrščaj, Stelio Rakar, Andrej Možina, Iztok Takač, Zdenka Šubic, Tatjana Kodrič, Špela Smrkolj, 2004, pregledni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2817; Prenosov: 804 Celotno besedilo (169,91 KB) |
304. |
305. Discrimination between abiotic and biotic drought stress in tomatoes using hyperspectral imagingNik Susič, Uroš Žibrat, Saša Širca, Polona Strajnar, Jaka Razinger, Matej Knapič, Andrej Vončina, Gregor Urek, Barbara Gerič Stare, izvirni znanstveni članek Povzetek: Crop plants are subjected to various biotic and abiotic stresses. Both root-knot nematodes (biotic stress) and water deficiency (abiotic stress) lead to similar drought symptoms in the plant canopy. In this work, hyperspectral imaging was used for early detection of nematode infestation and water deficiency (drought) stress in tomato plants. Hyperspectral data in the range from 400 to 2500 nm of plants subjected to different watering regimes and nematode infestation levels were analysed by partial least squares – discriminant analysis (PLS-DA) and partial least squares – support vector machine (PLS-SVM) classification. PLS-SVM classification achieved up to 100% accuracy differentiating between well-watered and water-deficient plants, and between 90 and 100% when identifying nematode-infested plants. Grouping the data according to the time of imaging increased the accuracy of classification. Shortwave infrared spectral regions associated with the OH and CH stretches were most relevant for the identification of nematode infested plants and severity of infestation. This study demonstrates the capability of hyperspectral imaging to identify and discriminate between biotic and abiotic plant stresses. Ključne besede: nematode, Hyperspectral imaging, Drought stress, Root-knot nematode, Tomato Objavljeno v DiRROS: 20.07.2018; Ogledov: 3970; Prenosov: 2443 Celotno besedilo (847,87 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
306. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2017 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2017 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila Objavljeno v DiRROS: 04.07.2018; Ogledov: 3187; Prenosov: 1032 Celotno besedilo (6,54 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
307. |
308. |
309. |
310. Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v SlovenijiPeter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti. Ključne besede: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 4449; Prenosov: 909 Celotno besedilo (325,35 KB) |