Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (%EF%BF%BD%EF%BF%BDkufca%20Smrdel Andreja%20Cirila) .

841 - 850 / 886
Na začetekNa prejšnjo stran80818283848586878889Na naslednjo stranNa konec
841.
842.
Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji : združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca
Igor Dakskobler, Petra Košir, Lado Kutnar, 2013, strokovna monografija

Povzetek: Gozdovi plemenitih listavcev so bili v Sloveniji na podlagi povsem novih znanstvenih izhodišč sistemsko opredeljeni v pregledni Tipologiji gozdnih rastišč (2012). V okviru tega so bili na podlagi ekologije in višinske razprostranjenosti opisani naslednji rastiščni tipi: podgorsko-gorsko lipovje na karbonatnih in mešanih kamninah, podgorsko pobočno velikojesenovje na karbonatnih in mešanih kamninah, gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah in podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah. V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili omenjene štiri rastiščne tipe s pripadajočimi asociacijami/združbami. Opisali so ključne značilnosti tipov gozdov plemenitih listavcev, kot so razširjenost,geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinskevrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstveni pomen in ogroženost. Vsakega od štirih rastiščnih tipov smo ilustrirali s slikami značilnih rastiščnih in sestojnih razmer ter diagnostičnih vrst.
Ključne besede: gorski javor, ostrolistni javor, gorski brest, veliki jesen, lipa, lipovec, gozdni sestoji, gozdna rastišča, fitogeografija, pedologija, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3346; Prenosov: 1017
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

843.
Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnika
Igor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija

Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst.
Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4408; Prenosov: 932
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

844.
845.
846.
GoForMura : upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri
2016, strokovna monografija

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3654; Prenosov: 1493
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

847.
Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektive
Ida Jelenko Turinek, Andreja Bienelli-Kalpič, Boštjan Pokorny, 2010, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Zaradi naraščajočih koncentracij fluoridov v okolju in njihove strupenosti so raziskovalci v zadnjih desetletjih razvili različne metode za ocenjevanje vpliva teh onesnažil na žive organizme. Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo metode akumulacijske bioindikacije (tj. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopskodoločevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Primernost čeljusti prostoživečih prežvekovalcev (zlasti srnjadi) kot bioindikatorjev onesnaženosti potrjuje v preteklosti ugotovljeni obstoj močnih pozitivnih soodvisnosti med koncentracijami fluoridov v okolju in: (i) vsebnostjo fluoridov v čeljustih srnjadi/jelenjadi; (ii) stopnjo zobne fluoroze obeh omenjenih vrst. Uporaba čeljusti v bioindikacijske namene je primerna tudi z logističnega in stroškovnega vidika, saj se čeljusti parkljarjev v marsikateri državi sistematično zbirajo z namenom kognitivnega in kontroliranega upravljanja s populacijami. Zaradi tega so dostopne v velikem številu, praviloma z vsemi potrebnimi atributnimi in geografskimi podatki o posameznem uplenjenem osebku. Slednje omogoča izvedbo veliko-površinskih (a prostorsko zelo natančnih), cenovno ugodnih in zanesljivih biomonitoringov onesnaženosti okolja s fluoridi, ki smo jih leta 2008 uvedli tudi v Sloveniji.
Ključne besede: bioindikacija, srnjad, fluoridi, zobna fluoroza, spodnje čeljusti, kočniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4843; Prenosov: 1992
.pdf Celotno besedilo (910,08 KB)

848.
Mnenje v zvezi z vprašanjem novinarke spletnega portala zurnal24.si glede prisotnosti ličink (gosenic) na listih breze
Andreja Kavčič, 2015, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, breza, žuželke
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3498; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (360,38 KB)

849.
850.
Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh