841. Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji : gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokihIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Urban Šilc, 2013, strokovna monografija Ključne besede: poplavni gozd, močvirni gozdovi, obrežni gozdovi, listavci, iglavci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4032; Prenosov: 1295
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
842. Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji : združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovcaIgor Dakskobler, Petra Košir, Lado Kutnar, 2013, strokovna monografija Povzetek: Gozdovi plemenitih listavcev so bili v Sloveniji na podlagi povsem novih znanstvenih izhodišč sistemsko opredeljeni v pregledni Tipologiji gozdnih rastišč (2012). V okviru tega so bili na podlagi ekologije in višinske razprostranjenosti opisani naslednji rastiščni tipi: podgorsko-gorsko lipovje na karbonatnih in mešanih kamninah, podgorsko pobočno velikojesenovje na karbonatnih in mešanih kamninah, gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah in podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah. V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili omenjene štiri rastiščne tipe s pripadajočimi asociacijami/združbami. Opisali so ključne značilnosti tipov gozdov plemenitih listavcev, kot so razširjenost,geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinskevrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstveni pomen in ogroženost. Vsakega od štirih rastiščnih tipov smo ilustrirali s slikami značilnih rastiščnih in sestojnih razmer ter diagnostičnih vrst.
Ključne besede: gorski javor, ostrolistni javor, gorski brest, veliki jesen, lipa, lipovec, gozdni sestoji, gozdna rastišča, fitogeografija, pedologija, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3346; Prenosov: 1017
 Celotno besedilo (5,66 MB) |
843. Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnikaIgor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst.
Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4408; Prenosov: 932
Celotno besedilo (3,87 MB) |
844. Smernice za sonaravno vzgajanje in trajnostno gojenje avtohtonih hitrorastočih drevesnih vrst na projektnem območju kot obnovljivega vira za proizvodnjo energijeGregor Božič, Mitja Černela, Christian Doczekal, Mitja Ferlan, Andreja Ferreira, Melita Hrenko, Igor Köveš, Aleksander Marinšek, Matej Rupel, Mitja Skudnik, Rok Sunko, Richard Zweiler, Peter Železnik, Vlado Bratkovič, 2015, strokovna monografija Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2857; Prenosov: 777
Celotno besedilo (1,53 MB) |
845. Bazoljubno borovje v Sloveniji : združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinahIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2015, strokovna monografija Ključne besede: črni bor, rdeči bor, ruševje, Alpe, gozdne združbe, gozdni ekosistemi, gozdne rastline, fitogeografija, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3642; Prenosov: 1451
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
846. |
847. Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektiveIda Jelenko Turinek, Andreja Bienelli-Kalpič, Boštjan Pokorny, 2010, pregledni znanstveni članek Povzetek: Zaradi naraščajočih koncentracij fluoridov v okolju in njihove strupenosti so raziskovalci v zadnjih desetletjih razvili različne metode za ocenjevanje vpliva teh onesnažil na žive organizme. Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo metode akumulacijske bioindikacije (tj. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopskodoločevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Primernost čeljusti prostoživečih prežvekovalcev (zlasti srnjadi) kot bioindikatorjev onesnaženosti potrjuje v preteklosti ugotovljeni obstoj močnih pozitivnih soodvisnosti med koncentracijami fluoridov v okolju in: (i) vsebnostjo fluoridov v čeljustih srnjadi/jelenjadi; (ii) stopnjo zobne fluoroze obeh omenjenih vrst. Uporaba čeljusti v bioindikacijske namene je primerna tudi z logističnega in stroškovnega vidika, saj se čeljusti parkljarjev v marsikateri državi sistematično zbirajo z namenom kognitivnega in kontroliranega upravljanja s populacijami. Zaradi tega so dostopne v velikem številu, praviloma z vsemi potrebnimi atributnimi in geografskimi podatki o posameznem uplenjenem osebku. Slednje omogoča izvedbo veliko-površinskih (a prostorsko zelo natančnih), cenovno ugodnih in zanesljivih biomonitoringov onesnaženosti okolja s fluoridi, ki smo jih leta 2008 uvedli tudi v Sloveniji.
Ključne besede: bioindikacija, srnjad, fluoridi, zobna fluoroza, spodnje čeljusti, kočniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4843; Prenosov: 1992
Celotno besedilo (910,08 KB) |
848. |
849. Action 3 - ECo : report n. 3 (2014-02) : Action ECo IT & ECo SIDaniela Tonti, Gherardo Chirici, Marco Marchetti, Andrej Kobler, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Marko Kovač, Lado Kutnar, Milan Kobal, Andrej Grah, Laura Žižek, Saša Vochl, 2014, elaborat, predštudija, študija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2889; Prenosov: 792
Celotno besedilo (56,63 MB) |
850. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, mejnik 4 : po pogodbi o sofinanciranju projekte naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing", št.: MOP 2311-11-000060Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Matjaž Čater, Mitja Skudnik, Milan Kobal, Andreja Ferreira, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Špela Planinšek, Boštjan Mali, Saša Vochl, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2014, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: večnamensko gospodarjenje, biodiverziteta, funkcije gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2970; Prenosov: 1035
Celotno besedilo (65,47 MB) |
