Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (%EF%BF%BD%EF%BF%BDkufca%20Smrdel Andreja%20Cirila) .

811 - 820 / 886
Na začetekNa prejšnjo stran78798081828384858687Na naslednjo stranNa konec
811.
Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove
Andreja Kavčič, 2018, strokovni članek

Povzetek: Na nova območja človek z globalizacijo vnaša številne tujerodne vrste, ki naseljujejo praktično vse ekosisteme, tudi gozdove. Vpliv tujerodnih vrst na novem območju je težko z gotovostjo napovedati, lahko pa na vpliv sklepamo na podlagi njihovega obnašanja v primerljivih ekoloških razmerah, na primer v sosednjih državah. Tujerodne vrste, ki na novem območju povzročijo negativne spremembe in škodo, so invazivne tujerodne vrste. Čeprav jih je razmeroma majhen delež vseh tujerodnih vrst, pa je njihov vpliv na okolje lahko zelo velik. Veliko invazivnih tujerodnih vrst spada med žuželke. Zelo pomembne so zlasti fitofagne vrste, ki povzročajo škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih sorodnih panogah. Slovenija pri tem ni izvzeta. Tujerodne žuželke pridejo k nam na različne načine, velikokrat po naravni poti iz sosednjih držav, kjer so že ustaljene. Pojav mnogih novih vrst žuželk ostane neopažen in njihovo prisotnost zaznamo šele, ko (če) začnejo v okolju povzročati vidne spremembe. Takrat je po navadi kakršnokoli ukrepanje bolj ali manj neučinkovito. Članek na primerih izbranih tujerodnih vrst žuželk osvetljuje stanje tujerodnih vrst žuželk v Sloveniji in njihov vpliv na gozdove.
Ključne besede: tujerodne vrste, žuželke, gozdovi, fitofagne žuželke, invazivne tujerodne žuželke, potencialno invazivne tujerodne žuželke, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2018; Ogledov: 3496; Prenosov: 845
.pdf Celotno besedilo (604,30 KB)

812.
813.
814.
815.
816.
Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih
Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 5945; Prenosov: 3560
.pdf Celotno besedilo (9,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

817.
Psihoonkološka obravnava bolnika z rakom
Andreja Cirila Škufca Smrdel, Mirjam Rojec, 2018, strokovni članek

Povzetek: Ob porastu števila onkoloških bolnikov, vse daljšem preživetju in vse večji ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja je psihoonkološka obravnava pomemben del celostne obravnave bolnikov z rakom. Oddelek za psihoonkologijo deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana od leta 1984 in zagotavlja psihoonkološko obravnavo tako bolnikom kot tudi njihovim svojcem. Kognitivno vedenjska terapija in suportivna psihoterapija sta najpogostejši terapevtski modaliteti individualnega in skupinskega terapevtskega dela z bolniki z rakom. Pravočasno prepoznavanje duševnih stisk in dostopnost psihoonkološke obravnave pa še vedno ostajata izziv.
Ključne besede: duševne stiske, psihoonkologija, kliničnopsihološka obravnava
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3237; Prenosov: 783
.pdf Celotno besedilo (72,51 KB)

818.
819.
Japonski hrošč (Popillia japonica)
Andreja Kavčič, 2018, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Japonski hrošč, Popillia japonica, poškodbe drevja
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3013; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (188,87 KB)

820.
Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh