Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (%C4%8Cema%C5%BEar Maja) .

611 - 620 / 715
Na začetekNa prejšnjo stran58596061626364656667Na naslednjo stranNa konec
611.
SLORA - spletna stran z epidemiološkimi podatki o raku
Vesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3077; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (217,87 KB)

612.
Pomen ultrazvočne preiskave pri bolnicah z malignomom dojke
Maja Podkrajšek, Marko Hočevar, Maja Marolt-Mušič, Maksimiljan Kadivec, 2004, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3248; Prenosov: 735
.pdf Celotno besedilo (189,31 KB)

613.
614.
Sledenje bolnikov z rakom
Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Ravnik, Danica Rotar-Pavlič, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek

Povzetek: Rak postaja najpogostejša bolezen in tudi najpogostejši vzrok smrti sodobnega človeka. Breme te bolezni se iz leta v leto povečuje. Na račun zgodnjega odkrivanja in učinkovitejšega ter varnejšega zdravljenja pa se izboljšuje tudi preživetje bolnikov z rakom. To povzroča strmo naraščanje števila preživelih od raka, tako da v razvitem svetu predstavljajo okrog 3 % celotne populacije. Preživeli od raka potrebujejo skrbno spremljanje zdravstvenega stanja tudi po končanem onkološkem zdravljenju. Ne sledimo jih le zaradi nevarnosti ponovitve bolezni (lokoregionalne ali oddaljene), temveč tudi zaradi poznih posledic in neželenih učinkov zdravljenja (fizičnih, psihičnih, socialnih) ter povečanega tveganja zbolevanja za drugimi (sekundarnimi) raki. Ozavestiti jih je treba o zdravem načina življenja in zgodnjem odkrivanju sekundarnih rakov ter tudi o poznih posledicah zdravljenja. Za nekatere vrste raka, ki so dedno pogojene, so na voljo metode genetskega testiranja, predvsem pa je bolnike in svojce treba poučiti o presejalnih metodah (npr. mamografija, kolonoskopija). Preživeli od raka tudi pogosteje od ostale populacije zbolevajo za drugimi, nemalignimi obolenji. Ob vse večjem številu preživelih od raka in v času, ko rak postaja kronična bolezen, je nujno, da se v celostno oskrbo poleg onkologa in družinskega zdravnika vključijo tudi strokovnjaki drugih specialnosti, npr. visoko izobražene medicinske sestre, usmerjene v onkologijo, in psihologi.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2816; Prenosov: 702
.pdf Celotno besedilo (188,69 KB)

615.
616.
Pomen ultrazvočne (UZ) preiskave za zamejitev malignega melanoma
Maja Marolt-Mušič, Marko Hočevar, Maja Podkrajšek, Maksimiljan Kadivec, 2003, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2905; Prenosov: 724
.pdf Celotno besedilo (658,54 KB)

617.
Paliativna oskrba
Maja Ebert Moltara, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Paliativna oskrba (PO) je pomemben, nepogrešljiv sestavni del zdravstvene oskrbe bolnikov z neozdravljivo boleznijo in se izvaja na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Za celostno oskrbo paliativnih bolnikov skrbi multiprofesionalen tim, ki zagotavlja razreševanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih težav, s katerimi se soočajo paliativni bolniki ter njihovi svojci. Glavni cilj je skrb za čim boljšo kakovost življenja. PO priznava življenje in umiranje kot naraven proces.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, umiranje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3415; Prenosov: 882
.pdf Celotno besedilo (441,86 KB)

618.
V državnem presejalnem programu za raka dojk Dora do sedaj odkritih 86 rakov dojk
Mateja Krajc, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Maja Primic-Žakelj, 2010, strokovni članek

Povzetek: Konec marca 2008 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora prve ženske iz Mestne občine Ljubljana prejele vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Spomladi 2010 sta poleg presejalne enote na OI postopoma začeli delovati še dve mobilni presejalni enoti. Ob vzpostavljanju novih presejalnih enot bomo v okviru centraliziranega državnega programa vabljenje razširili na širše območje Slovenije. Kakovostno organiziran program presejanja je bistven za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Ključni elementi takega programa so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra (predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi ostalega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje), zagotavljanje dvojnega odčitavanja mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezna tehnična kakovost mamografskih naprav, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Poleg vsega omenjenega pa je treba določiti ciljno populacijo žensk, ki bodo organizirano in sistematično vabljene na presejalno mamografijo, ter med njimi s kompleksnimi metodami doseči ustrezno odzivnost. Od 2008 do konca julija 2010 smo na presejalno mamografijo povabili 11.503 žensk. Vabilu se je odzvalo 9686 žensk, kar predstavlja 84,2-odstotno udeležbo. V tem času smo med slikanimi odkrili 86 rakov dojk. Program Dora izpolnjuje vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja in že daje prve rezultate.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2818; Prenosov: 744
.pdf Celotno besedilo (683,94 KB)

619.
Slikovne preiskave pri bolnikih z malignim melanomom
Maja Marolt-Mušič, 2013, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: slikovne diagnoze, melanom, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3274; Prenosov: 761
.pdf Celotno besedilo (338,39 KB)

620.
ZORA: državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu
Maja Primic-Žakelj, Marjetka Uršič-Vrščaj, 1997, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2621; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.44 sek.
Na vrh