Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rak) .

1421 - 1430 / 1485
Na začetekNa prejšnjo stran139140141142143144145146147148Na naslednjo stranNa konec
1421.
Uporaba retinoidov pri zdravljenju T-celičnih limfomov
Aleksandar Godić, 2010, strokovni članek

Ključne besede: dermatologija, limfom, onkologija, rak (medicina), zdravljenje, retinoidi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2821; Prenosov: 718
.pdf Celotno besedilo (104,92 KB)

1422.
Kirurško zdravljenje raka dojk pri starejših od 80 let : koliko je dovolj?
Nikola Bešić, Hana Bešič, Barbara Perić, Gašper Pilko, Rok Petrič, Jan Žmuc, Andraž Perhavec, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Populacija starejših ljudi se veča, zato se povečuje tudi število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Žal ni enotnega mnenja oziroma strokovnih priporočil o tem, kako zdraviti starejše bolnice z rakom dojk. Namen naše retrospektivneštudije je bil ugotoviti, kako kirurško zdravimo raka dojk pri bolnicah, starih 80 let ali več in kakšno je njihovo preživetje.Pregledali smo popise bolezni 154 bolnic z začetnim rakom dojke (povprečna starost 83 let; razpon od 80 do 90 let), ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana operirane vobdobju od leta 2000 do leta 2008 in so bile ob operaciji stare 80 let ali več. Zbrali smo podatke o obsegu bolezni, patomorfoloških značilnostih tumorja, načinu zdravljenja,obsegu operacije dojke in pazdušnih bezgavk, ponovitvi bolezni, vzroku smrti, dolžini preživetja in dolžini preživetjaglede raka dojk. Z univariatno in mutivariatno analizo smo ugotavljali povezavo med prognostičnimi dejavniki, vrsto zdravljenja in preživetjem glede raka dojk. Rak dojke je bilomejen na dojko v 28 %, v 47% so bili prisotni regionalni zasevki, obseg bolezni pa ni bil znan v 25 %. Tumorski stadij pT1/pT2 je imelo 75 % bolnic, pT3/pT4 pa je imelo 25 %bolnic. Kirurško zdravljenje je obsegalo: kvadrantektomijov 27 %, mastektomijo v 73 %, izpraznitev pazduhe v 57 %,biopsijo varovalne bezgavke v 18 %, brez posega v pazduho pa je bilo 25 % bolnic. Adjuvantno hormonsko zdravljenje je imelo 88 % bolnic (tamoxifen 53, aromatazni inhibitor 45,kombinacija obeh 37 bolnic), zdravljenje s citostatiki je imelo1,3 % bolnic, obsevanih pa je bilo 16 % bolnic. Ponovitev bolezni smo dokazali v 23 %, v času sledenja od 0,1 do 11 let(mediana 4,45 leta). Lokalno ponovitev bolezni smo dokazali v 10 %, reginalno v 6 % in oddaljene zasevke v 23 %. Petletno preživetje glede raka dojk je bilo pri lokalno omejenem raku 90 %, pri regionalno razširjenem pa 62 %. Ena od bolnicje umrla prvi dan po operativnem posegu zaradi srčnega infarkta. Zaradi raka dojk je umrlo 19 % bolnic, zaradi drugih vzrokov pa 12 % bolnic. Univariatna analiza je pokazala, da so bili z dolžino preživetja zaradi raka dojk povezani naslednji dejavniki: zdravljenje s hormoni pred operacijo, patološki Tstadij, patološki N stadij, operacija dojke, odstranitev vsehpazdušnih bezgavk, operacija bezgavk, estrogenski receptorji,stopnja diferenciacije tumorja, radikalnost kirurškega posega in kirurško zdravljenje v skladu s smernicami. Z multivariatnostatistično analizo smo ugotovili, da so bili patološki T stadij, patološki N stadij in estrogenski receptorji neodvisni prognostični dejavniki za dolžino preživetja zaradi raka dojk. Rezultati naše multivariatne analize kažejo, da so kirurgi ustrezno prilagodili obseg operativnega zdravljenja stadiju bolezni in splošnemu stanju bolnice. Kratko preživetje glede raka dojk je pokazatelj tega, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah, starih 80 let ali več, lahko agresivna bolezen.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, bolnice, starostniki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3798; Prenosov: 911
.pdf Celotno besedilo (425,83 KB)

1423.
Pogled zdravnika radioterapevta na zdravljenje raka požiralnika
Franc Anderluh, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Karcinom požiralnika je bolezen, katere incidenca po svetu narašča in katere prognoza je praviloma, kljub vsemu doseženemu napredku v onkologiji v zadnjih letih, še vedno slaba. V letu 2010 je bila objavljena revidirana, trenutno veljavna TNM klasifikacija za karcinome požiralnika, ki bolje upošteva naravni potek bolezni in biološke značilnosti ploščatoceličnih karcinomov v primerjavi z adenokarcinomi. Pri zdravljenju bolnikov s karcinomom požiralnika ima obsevanje pomembno vlogo, tako v sklopu predoperativnih zdravljenj kot (ob sočasni kemoterapiji) tudi pri neoperativnih načinih zdravljenja.
Ključne besede: radioterapija, rak požiralnika, radiologija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3172; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (393,71 KB)

1424.
Slikovne preiskave pri raku debelega črevesa in danke
Maja Marolt-Mušič, Miha Čavlek, Kristijana Hertl, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: slikovne preiskave, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2976; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (393,78 KB)

1425.
Klinični primer bolnika z razsejanim ploščatoceličnim karcinomom požiralnika
Marko Boc, Tanja Mesti, Martina Reberšek, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak požiralnika, ploščatocelični rak, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2899; Prenosov: 845
.pdf Celotno besedilo (350,35 KB)

1426.
Slabo diferencirani in nediferencirani raki ščitnice ter obeti novih možnosti sistemskega zdravljenja
Franc Pompe, Branko Zakotnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2010, strokovni članek

Povzetek: V članku je opisana zgodovina klasifikacije vmesne skupine ščitničnih rakov, ki so uvrščeni med zrele oblike ščitničnega raka (WDTC) in nezrele oblike (ATC). Ta vmesna skupina se imenuje slabo diferencirani rak ščitnice (PDTC). Tumorji iz te skupine povzročajo slab potek bolezni z lokalno ponovitvijo bolezni ali oddaljenimi zasevki ali z obojim, medtem ko je pri največji skupini dobro diferenciranih rakov ščitnice, ki predstavljajo veliko večino rakov ščitnice, napoved poteka bolezni večinoma veliko ugodnejša. Po poteku so slabo diferencirani raki ščitnice podobni nezreli obliki ščitničnega raka, vendar pa je ob izbranem zdravljenju pričakovati znatno boljše preživetje kot pri anaplastičnem raku. Opisane so nekatere patološke značilnosti slabo diferenciranih rakov in osnovna klinična slika. Prikazani so tudi 3 primeri bolnikov, od tega 2 bolnic z izjemnim potekom in 1 bolnika s pričakovanim potekom bolezni. Nakazane so tudi nove možnosti sistemskega zdravljenja raka ščitnice.
Ključne besede: rak (medicina), ščitnica, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3300; Prenosov: 837
.pdf Celotno besedilo (217,62 KB)

1427.
1428.
Biopsija resektabilnih jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke : prispevek s številnimi pomanjkljivostmi
Živa Pohar-Marinšek, 2013, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: biopsija, jetrni zasevki, rak debelega črevesa, rak danke
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2964; Prenosov: 767
.pdf Celotno besedilo (272,96 KB)

1429.
Vloga obsevanja pri zdravljenju raka danke
Vaneja Velenik, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Zdravljenje lokalno napredovalega raka danke je izrazito multidisciplinarno in zajema tako lokalno (operacijo in obsevanje) kot tudi sistemsko zdravljenje (kemoterapijo). V primerjavi z operativnim zdravljenjem samim, pooperativna radiokemoterapija statistično značilno izboljša lokalno kontrolo in preživetje bolnikov. Nemška randomizirana raziskava je potrdila prednost predoperativne radiokemoterapije pred pooperativnim zdravljenjem v smislu manjše akutne in pozne toksičnosti, boljše lokalne kontrole ter večjega deleža bolnikov z ohranjeno kontinuiteto črevesa. Še vedno pa ostaja nepojasnjena vrsta vprašanj, med katerimi so vloga kratkega predoperativnega obsevanja, vloga pooperativne kemoterapije po neoadjuvantnem zdravljenju, ali lahko tip operacije prilagodimo odgovoru tumorja na predoperativno zdravljenje, ali bi agresivnejše sistemsko zdravljenje izboljšalo izid bolezni in bi se lahko celo izognili zdravljenju z obsevanju. V prispevku je opisana vloga radioterapije v kombiniranem zdravljenju raka danke.
Ključne besede: obsevanje, radioterapija, rak danke, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2871; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (310,18 KB)

1430.
Vloga endoluminalnih opornic med neoadjuvantnim zdravljenjem karcinomov požiralnika
Anton Crnjac, Boris Greif, Aljaž Hojski, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Prvi cilji zdravljenja simptomatskih malignomov požiralnika vključujejo vzdrževanje prehranske poti, preprečevanje krvavitev in bolečin. Vsi bolniki potrebujejo multidisciplinarno oceno, da jim zagotovimo primerno, običajno več-modalno terapijo. Opredelitev najbolj ustreznega načina prehranske podpore bolnika z rakom požiralnika mora biti individualna. Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni, simptomov, razpoložljive tehnologije in izkušenj lečečega zdravnika. Predstavljamo naš način reševanja disfagije s pomočjo znotraj- -lumenskih opornic požiralnika. V naši praksi se je znotraj- -lumenska opornica požiralnika pokazala za zelo učinkovit in bolniku najprijaznejši način zagotavljanja optimalnega vnosa hranil pred ter med neoadjuvantno terapijo. Zapletov je malo, vstavitve pa nimajo negativnega vpliva na perioperativne izide.
Ključne besede: rak požiralnika, prehranska podpora, zdravljenje, endoluminalne opornice
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2930; Prenosov: 808
.pdf Celotno besedilo (470,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh