501. Spreminjanje kulturne krajine in nastanek današnjih gozdov macesna in smreke na Peci : raziskovalna nalogaMiran Čas, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: raba tal, pašništvo, poljedelstvo, planina, požigalništvo, novine, zaraščanje, zgodovina gozda, macesen, smreka, Karavanke, Peca, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3144; Prenosov: 926
 Celotno besedilo (18,16 MB) |
502. |
503. Opisna sortna lista za krompir 2015Peter Dolničar, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: krompir, sorte, sortne liste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 4808; Prenosov: 1429
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
504. Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013Boštjan Godec, Metka Hudina, Valentina Usenik, Anita Solar, Viljanka Vesel, Matej Stopar, Darinka Koron, Biserka Donik Purgaj, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: sadjarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 5045; Prenosov: 975
Povezava na celotno besedilo |
505. Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2014 :
(jesensko poročilo)Tina Volk, Barbara Zagorc, Ben Moljk, Matej Bedrač, Marjeta Pintar, Maja Kožar, 2014, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: kmetijstvo, kmetijska ekonomika, kmetijska politika, kmetijski trgi, pregledi, 2013, ocena stanja, Slovenija, predhodno poročilo, zeleno poročilo
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 4527; Prenosov: 1012
Povezava na celotno besedilo |
506. Opisna sortna lista za jajčevec 2015Kristina Ugrinović, Mojca Škof, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: jajčevci, sorte, sortne liste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 3418; Prenosov: 1088
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
507. Možnosti za izboljšave na področju bioplinskih tehnologijViktor Jejčič, Andrej Simončič, Tomaž Poje, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: bioplin, biometan, kmetijski potencial, bioplinske naprave, bioplinska tehnologija, transport biometana, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 3834; Prenosov: 1139
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
508. Posledice pozebe v gozduIztok Sinjur, 2017, strokovni članek Povzetek: Pozeba, tako pri sadnem kot pri gozdnem drevju in grmovju, povzroča poškodbe. Ne glede na to jo redko povezujemo s škodo v gozdovih, saj tam posledice zaradi manjše odvisnosti od letnih donosov in prostorske omejenosti redko prepoznamo kot škodo. Aprila 2017 je drugo leto zapored zgodnejšim fenološkim fazam sledil prodor hladnega zraka, zaradi katerega so mrazne poškodbe utrpele številne drevesne in grmovne vrste na mnogih območjih po Sloveniji. Ker so bile prizadete tudi nekatere medonosne in parkovne vrste, je bil dogodek v javnosti deležen večje pozornosti.
Ključne besede: pozeba, pomlad, gozdovi, meteorologija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3605; Prenosov: 664
Celotno besedilo (1,43 MB) |
509. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4829; Prenosov: 888
Celotno besedilo (834,24 KB) |
510. Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnostiDejan Firm, Janez Pirnat, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Ključne besede: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3890; Prenosov: 839
Celotno besedilo (5,26 MB) |
