231. Kirurško zdravljenje melanomaMarko Hočevar, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Kirurško zdravljenje je najstarejši in še danes osnovni način zdravljenja kožnega melanoma. Pri bolnikih z melanomom tanjšim od 0,8 mm je ekscizija v lokalni anesteziji edino potrebno zdravljenje z več kot 95% ozdravitvijo. Pri bolnikih z melanomo debelejšim od 1 mm napravimo poleg ekscizije primarnega melanoma še biopsijo varovalne bezgavke, ki je najpomembnejši prognostični dejavnik. Bolniki z klinično ugotovljenimi zasevki v regionalnih bezgavkah potrebujejo disekcijo regionalne bezgavčne lože. V bližnji prihodnosti bomo ta poseg najverjetneje opravljali po neoadjuvantnem sistemskem zdravljenju. In transit zasevke omejene na ekstremitete lahko zdravimo glede na breme bolezni z elektrokemoterapijo ali hipertermično izolirano ekstremitetno perfuzijo. Pri oligometastaski bolezni ali pri bolnikih z rezistenco na sistemsko zdravljenje omejeno na posamične zasevke je smiselno opraviti metastazektomijo.
Keywords: rak kože, melanom, kirurško zdravljenje
Published in DiRROS: 17.05.2023; Views: 310; Downloads: 140
 Full text (230,88 KB)
This document has many files! More... |
232. Uporaba 18F - FDG PET/CT pri bolnikih z malignim melanomomKatarina Zevnik, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Z odkritjem zaviralcev imunskih kontrolnih točk in z razvojem tarčno specifičnega zdravljenja so bili postavljeni novi mejniki v zdravljenju bolnikov z melanomom, ki predstavlja najbolj agresivno različico kožnega raka. Pomembno je zgodnje prepoznavanje metastatske bolezni zaradi hitre uvedbe ustreznega sistemskega zdravljenja. 18F - FDG PET/CT preiskava predstavlja uporabno slikovno metodo v diagnostiki melanoma, predvsem pri višjih izhodiščnih stadijih bolezni. Z uporabo določenih PET - parametrov (SUV max, MTV, TLG) lahko uspešno spremljamo odgovor na zdravljenje pri bolnikih na tarčni terapiji in imunoterapiji, v več študijah je je potrjena tudi prognostična napovedna vrednost določenih metaboličnih slikovnih biomarkerjev. PET/CT preiskava omogoča zgodnje prepoznavanje imunsko pogojenih neželenih učinkov pri bolnikih na zdravljenju z imunoterapijo, kar je pomembno za hitro ukinitev terapije in morebitno uvedbo ustrezne imunosupresivne terapije. Z razvojem molekularnih raziskav se odpirajo možnosti tudi v iskanju novih tarčno specifičnih PET - radiofarmakov za diagnostiko in terapijo malignega melanoma.
Keywords: rak kože, melanom, nuklearna medicina
Published in DiRROS: 17.05.2023; Views: 366; Downloads: 143
Full text (946,86 KB)
This document has many files! More... |
233. |
234. Vloga biomarkerjev v sistemskem zdravljenju melanoma : zgodnji prediktivni biomarkerji za zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk, izsledki retrospektivne analizeMićo Božić, Cvetka Grašič-Kuhar, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Melanom je maligni tumor, ki ga lahko relativno učinkovito zdravimo z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT). Kljub temu pri večini bolnikov z melanom opažamo pojav odpornosti na zdravljenje z ZIKT. Biomarker, s katerim bi lahko uspeh zdravljenja z ZIKT zanesljivo napovedali, še vedno ni bil odkrit. Pojav imunsko pogojenih neželenih učinkov (irAE) je povezan z dobrim odgovorom na zdravljenje. Slednjega določa tudi vnetje v tumorju, ki se lahko odraža s sistemskimi vnetnimi procesi. Retrospektivna analiza bolnikov z razsejanim melanomom, zdravljenih z ZIKT v 1. redu, je raziskala povezanost odgovora na zdravljenje z irAE in nekaterimi modeli, temelječimi na razmerji med količinami krvnih celic, ki sodelujejo pri vnetnih procesih. Rezultati so pokazali, da sta velika izhodiščna vrednost sistemskega imunsko vnetnega indeksa (SII) in velika vrednost razmerja med trombociti in limfociti (PLR) pred 2. ciklom zdravljenja potencialna zgodnja negativna prediktivna biomarkerja za zdravljenje z ZIKT. Ponovno je bila tudi potrjena pozitivna korelacija med irAE in dobrim odgovorom na zdravljenje z ZIKT
Keywords: rak kože, melanom, register raka
Published in DiRROS: 16.05.2023; Views: 458; Downloads: 182
Full text (398,70 KB)
This document has many files! More... |
235. Zarodne in somatske mutacije kožnega melanomaBarbara Perić, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Vsaka celica telesa ima svoj lasten genski zapis. Kakšen je ta zapis in kako se prevede v beljakovine je odvisno od zarodnih sprememb genov in od vplivov okolja. Genski zapis je osnova za nastanek, razumevanje in dandanes tudi zdravljenje raka. V zadnjih dveh desetletjih so bili melanociti in kožni melanom, ki nastane iz njih predmet številnih molekularnogenetskih raziskav. Tako vemo, da med osebami z družinsko obremenitvijo za kožni melanom najpogosteje odkrijemo patogeno različico CDKN2A gena ob kateri je zvišano tako tveganje za kožni melanom kot za rak trebušne slinavke. Ko govorimo o somatskih mutacijah, je gotovo najbolj znana BRAFV600Emutacija, ki predstavlja enega prvih dogodkov v patogenezi kožnih melanomov nastalih na intermitentno soncu izpostavljeni koži. Leta raziskav tovrstnih gonilnih mutacij so pripeljala tudi do razvoja tarčne terapije.
Keywords: rak kože, melanom, kožni melanom
Published in DiRROS: 16.05.2023; Views: 377; Downloads: 136
Full text (307,39 KB)
This document has many files! More... |
236. Breme kožnega melanoma v Sloveniji in kazalniki kakovosti obravnave : poročilo nacionalnega kliničnega registra kožnega melanoma za obdobje 2017-2021Vesna Zadnik, Katarina Lokar, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2018 v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavili prvi nacionalni onkološki klinični register – klinični register kožnega melanoma. Poleg kazalnikov bremena raka (incidence, prevalence in preživetja), ki jih že 70 let spremljamo v okviru nacionalnega Registra raka, lahko sedaj na populacijski ravni merimo tudi kazalnike kakovosti obravnave bolnikov z melanomov. Kožni melanom sodi med rake, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Število novo zbolelih že presega mejo 600 oseb letno s čimer zavzema kožni melanom 6. mesto med vsemi novo odkritimi raki. Tako po incidenci, kot po umrljivosti je Slovenija zelo visoko na lestvici evropskih držav; po preživetju pa se uvrščamo nad evropsko povprečje. Kazalniki kakovosti obravnave in skladnosti obravnav s smernicami so na voljo za zbolele od leta 2017 naprej. Stroka si je že postavila ciljne vrednosti za vsakega od definiranih kazalnikov - kar nekaj postavljenih ciljev ostaja še pred nami
Keywords: rak kože, melanom, register raka
Published in DiRROS: 16.05.2023; Views: 383; Downloads: 174
Full text (325,76 KB)
This document has many files! More... |
237. Bolniki niso zgolj številke : pomen individualnega pristopa zdravljenja pri bolnici s pljučnim rakom in številnimi zasevki v centralnem živčnem sistemuAna Lina Vodušek, Tjaša Rutar, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Pri nedrobnoceličnem raku pljuč (NDPR) so možganski zasevki prisotni v 30 do 44 %. Prognoza
bolnikov z možganskimi (CŽS) zasevki je odvisna od različnih prognostičnih dejavnikov, ki
vplivajo na odločitev o zdravljenju in posledično na dolžino preživetja. Glavni prognostični
dejavniki so starost, telesna zmogljivost po Karnofskem, razširjenost bolezni zunaj CŽS in
število zasevkov.
Srednje preživetje za NDPR je glede na stopenjsko prognostično ocenjevalno lestvico z
molekularnimi označevalci (Lung- molGPA) od 5 do 46 mesecev. Pri bolnikih s številnimi
možganskimi zasevki je srednje preživetje krajše. Pri teh bolnikih je v prvi vrsti indicirano
zdravljenje z obsevanjem cele glave. Pri boljši prognozi pride v poštev tudi obsevanje cele
glave z dodatkom doze s stereotaktično radiokirurgijo (SRK) predvsem večjih zasevkov, ki
povzročajo nevrološko simptomatiko.
Keywords: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Published in DiRROS: 12.05.2023; Views: 445; Downloads: 97
Full text (91,51 KB) |
238. |
239. |
240. Javnozdravstveni vidik presejanja za pljučnega rakaUrška Ivanuš, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Pljučni rak je pomemben javnozdravstveni problem, v Sloveniji vsak 5. bolnik, ki umre zaradi
raka, umre zaradi pljučnega raka in 5 let po diagnozi živi približno 1 od 5-ih bolnikov s
to diagnozo. Kljub napredku znanosti in tehnologije pljučnega raka najpogosteje odkrivamo
v napredovalem stadiju, ko je slabo ozdravljiv. Z uvedbo organiziranega populacijskega
presejanja za pljučnega raka lahko pljučnega raka odkrivamo bolj zgodaj, ko je zdravljenje
pomembno bolj uspešno. Dve večji metaanalizi sta ocenili, da bi umrljivost zaradi pljučnega
raka s presejanjem visoko ogroženih lahko zmanjšali nekje med 12 % in 21 %, nekoliko bolj
pri ženskah kot pri moških. V Evropi bi tako preprečili okrog 22.000 smrti zaradi pljučnega
raka letno. Nova priporočila Sveta Evropske unije z dne 9. decembra 2022 na področju
presejanja za raka državam članicam EU med drugim nalagajo, da premišljeno in postopno
preučijo izvedljivost in učinkovitost presejanja z nizkodoznim CT za presejanje oseb z
visokim tveganjem za pljučnega raka, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci. Pri tem
je potrebno načrtovati tudi tesno navezavo presejanja s strategijami in učinkovitimi ukrepi za
zmanjševanje razširjenosti kajenja. Slovenija se je na nova evropska priporočila za presejalne
programe za raka dobro pripravila. Pod okriljem Državne komisije za presejalne programe
se bomo pri uvajanju novih presejalnih programov oprli na znanstvene dokaze, mednarodna
priporočila in slovenske izkušnje, delovali bomo multidisciplinarno in vključevalno ter lovili
ravnotežje med pričakovanimi koristmi in škodo tovrstnega presejanja.
Keywords: pljučni rak, presejalni programi, bolniki
Published in DiRROS: 12.05.2023; Views: 473; Downloads: 113
Full text (98,51 KB) |
