211. Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovineMojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, original scientific article Abstract: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine. Keywords: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4954; Downloads: 2545 Full text (585,27 KB) |
212. Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomuMaks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, original scientific article Abstract: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B. Keywords: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5057; Downloads: 2570 Full text (1,52 MB) |
213. Ekonomska utemeljitev finalne predelave lesa v LRSAlojz Žumer, 1959, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, lesarstvo, industrija, predelava lesa, ekonomska analiza, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2865; Downloads: 937 Full text (20,63 MB) |
214. Lepljenje in plastificicranje lesa s pomočjo elektrouporovnega ogrevanjaJanez Jerman, Alojzij Perme, 1960, treatise, preliminary study, study Keywords: lesarstvo, les, lepljenje, obdelava lesa, stiskalnice, električno ogrevanje, temperatura Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2876; Downloads: 712 Full text (7,41 MB) |
215. Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozdMarjan Zupančič, 1980, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, gnojenje, nega gozda, prirastek lesa, prsni premer, meritve, višinski prirast, foliarne analize Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2889; Downloads: 745 Full text (7,01 MB) |
216. Obhodnja v enodobnih smrekovih gozdovih ter vpliv ekonomsko-tehničnih pogojev nanjoMartin Čokl, 1968, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, smreka, prirastek lesa, struktura gozdov, lesna zaloga, debelina lesa, donos, premer dreves Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3094; Downloads: 747 Full text (4,76 MB) |
217. |
218. |
219. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojevBoštjan Košir, 1998, original scientific article Keywords: pridobivanje lesa, redčenje, nega gozda, poškodba drevja, poškodba sestoja, smreka, poraba goriva, sečnja, spravilo lesa, prevoz lesa, strošek, kalkulacija, model, gospodarjenje z gozdom Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4504; Downloads: 1851 Full text (889,57 KB) |
220. Modelni izračun vpliva ceste na povečanje vrednostnega donosa gozdaJanez Krč, 1999, original scientific article Abstract: Opisali smo modelni izračun vpliva gozdne ceste na vrednost gozdne rente. Analizirali smo spremembo karte oblik spravila lesa in gozdno takso v odsekih,na katere izbrana cesta neposredno vpliva. Izračun primerja stroške gradnje in vzdrževanja ceste z razliko v gozdni taksi, ki je posledica spremenjenih stroškov spravila lesa. Diskontirane vrednosti stroškov in donosa primerjamo po treh različicah v odvisnosti od podmen za določanje odprtosti gozda. Raziskava je pokazala, da gostitev cestnega omrežja v že odprte predele gozdov ne povrne stroškov gradnje in vzdrževanja cest, če upoštevamo le nižje stroške spravila lesa. Cesta mora imeti zato poleg gospodarske tudi vrsto socialnih in splošnokoristnih vlog, ki pa jih ne moremo kvantitativno vrednotiti z enotnimi merili, ker še niso postavljena. Postopek primerjave je povsem determinističen, ponovljiv in prilagojen uporabi računalniškega modela pri presoji vpliva obstoječih ali načrtovanih novih gozdnih prometnic. Keywords: gozdna prometnica, gozdna cesta, ocena, donos ceste, vrednost gozda, povečanje vrednosti, spravilo lesa, računalniški model Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4761; Downloads: 1899 Full text (757,37 KB) |