51. Struktura gozdnega sestoja vpliva na biodiverzitetoTanja Grgič, Ivan Kos, 2004, review article Abstract: Za zdravo delovanje gozda je potrebna biodiverziteta na zadovoljivo visoki ravni, zato mora biti njeno varovanje vključeno v gospodarjenje z gozdom. Ob naravni dinamiki gozda se vsaka združba na določeni lokaciji nenehno spreminja. Le z ustrezno strukturo lahko gozd nudi življenjski prostor različno občutljivim vrstam in tako zagotavlja diverziteto. Za odgovor na vprašanje, kakšna je ustrezna struktura, so nujne raziskave biodiverzitete v različno strukturiranih in različno starih sestojih. Pregledni članek povzema izsledke raziskav na različnih skupinah nevretenčarjev, ki so tako številčno kot funkcionalno zelo pomembni, zaradi svoje telesne zgradbe pa še posebej občutljivi na okoljske razmere. Združbe iz različnih razvojnih faz se večinomarazlikujejo med seboj, vrstna diverziteta pa je odvisna od strukture gozda. Med ekologi se je uveljavilo mnenje, da je ustrezna strategija za ohranjanje biodiverzitete zagotovitev heterogenosti okolja na različnih nivojih. Mozaik različnih razvojnih faz velikosti skupine ali gnezda v gozdni pokrajini zagotavlja ustrezne razmere za različno zahtevne vrste in njihove premike na ustrezno območje ob spremembah in motnjah v gozdu.
Keywords: biodiverziteta, struktura sestoja, gozdarsko načrtovanje, razvojne faze gozda, heterogenost okolja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4430; Downloads: 1916
 Full text (715,94 KB) |
52. |
53. Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozdMarjan Zupančič, 1980, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, gnojenje, nega gozda, prirastek lesa, prsni premer, meritve, višinski prirast, foliarne analize
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2866; Downloads: 739
Full text (7,01 MB) |
54. |
55. |
56. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojevBoštjan Košir, 1998, original scientific article Keywords: pridobivanje lesa, redčenje, nega gozda, poškodba drevja, poškodba sestoja, smreka, poraba goriva, sečnja, spravilo lesa, prevoz lesa, strošek, kalkulacija, model, gospodarjenje z gozdom
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4474; Downloads: 1846
Full text (889,57 KB) |
57. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih AlpahMiran Čas, Miha Adamič, 1998, original scientific article Keywords: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4402; Downloads: 1862
Full text (4,06 MB) |
58. |
59. Meritve sončnega sevanja v gozdu - I. presoja metod in instrumentovJurij Diaci, 1999, review article Abstract: Energija sonca napaja ekosisteme na zemlji, zato so meritve sevanja temelj ekoloških raziskav v gozdovih. Vsaj osnovne zakonitosti porazdelitve sevanja v vegetaciji mora poznati tudi praktik gojitelj. Na področju meritev sončnega sevanja smo priča hitremu razvoju metod in instrumentov. Prispevek uvodoma predstavlja sončno sevanje kot enega najpomembnejših ekoloških dejavnikov ter njegov pomen za gojenje gozdov. Osrednji del članka predstavlja in ocenjuje uveljavljene metode za merjenje in ocenjevanje sončnega sevanja v gozdovih. Na podlagi primerjave metod ugotavljamo, da je za zahtevnej{e raziskave gozdne vegetacije zelo primerna uporaba več PUR (Photosynthetically Usable Radiation - fotosintetsko uporabno sevanje) tipal, krmiljenih z računalnikom. Obetavno bodočnost ima tudi metoda ocenjevanja sevanja z analizo fotografije nebesnega svoda. Na tem principu deluje tudi stabilni horizontoskop, katerega uporaba je še posebej priporočljiva za praktično gojenje gozdov.
Keywords: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, pregled literature
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4565; Downloads: 1873
Full text (1,32 MB) |
60. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, original scientific article Abstract: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja).
Keywords: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4461; Downloads: 1940
Full text (898,94 KB) |
