Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (papiloma) .

21 - 28 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
21.
Zbornik
2012, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: ginekologija, onkologija, terminologija, indikacije, humani papiloma virus, nosečnice, standardi kakovosti, zborniki
Published in DiRROS: 08.04.2020; Views: 2077; Downloads: 740
.pdf Full text (12,06 MB)

22.
Potek zdravljenja bolnice s patološkim brisom in negativnim testom HPV
Tatjana Kodrič, Kristina Gornik-Kramberger, Simona Hutter-Čelik, Helena Gutnik, Rajko Kavalar, Alenka Repše-Fokter, 2013, published professional conference contribution

Abstract: Presejalni program zgodnjega odkrivanja materničnega vratu temelji v Sloveniji na citološkem pregledu brisov materničnega vratu. V primeru patološkega citološkega izvida je potrebno opraviti tudi dodatne diagnostične preiskave in načrtovati ustrezno zdravljenje. Čeprav je velika večina predrakavih in rakavih bolezenskih sprememb na materničnem vratu pogojena s HPV-okužbo, pa se je potrebno zavedati, da obstoja možnost bolezni redko tudi pri populaciji z negativnim izvidom testa HPV.
Keywords: maternični vrat, novotvorbe, brisi, humani papiloma virus, prikaz primera
Published in DiRROS: 07.04.2020; Views: 2124; Downloads: 604
.pdf Full text (161,84 KB)

23.
Rak rodil
2008, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: onkologija, ginekologija, presejanje, hormonsko nadomestno zdravljenje, urinska inkontinenca, papiloma virusi, invalidnost, zborniki
Published in DiRROS: 13.03.2020; Views: 2060; Downloads: 584
.pdf Full text (6,59 MB)

24.
Možnosti deintenzifikacije zdravljenja HPV pozitivnih ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa
Gaber Plavc, Primož Strojan, 2019, professional article

Abstract: Do nedavnega sta bila poglavitna dejavnika tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma orofarinksa kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Prognoza teh bolnikov je praviloma slaba, zaradi česar je zdravljenje intenzivno in multimodalno, kar edino nudi možnost ozdravitve, a hkrati povzroča resne neželene učinke. V zadnjih letih pa opažamo naraščanje incidence karcinoma orofarinksa, natančneje nebnic in jezične tonzile, pri bolnikih, ki so mlajši od tipičnih bolnikov s tem rakom in niso podvrženi škodljivim razvadam. Pri njih je povzročitelj karcinoma visokorizični podtip človeškega virusa papiloma (HPV). Ti bolniki v primerjavi s prvimi bolje odgovorijo na nekirurško zdravljenje in imajo pomembno daljše preživetje. Obenem to pomeni, da so ti bolniki agresivnega zdravljenja deležni v zgodnejšem življenjskem obdobju in morajo s posledicami tega živeti bistveno dlje. Zato se upravičeno poraja vprašanje, ali morda teh bolnikov s HPV povezanim rakom orofarinksa ne zdravimo pretirano agresivno. Predlaganih je bilo več načinov za zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja, znani pa so tudi že prvi rezultati raziskav. Ti potrjujejo, da je način deintenzifikacije zdravljenja s kombinacijo sočasnega obsevanja in cetuximaba, ki je nadomestil cisplatin oz. karboplatin, neuspešen. Bolj obetavni so zgodnji rezultati kliničnih raziskav, ki vključujejo bodisi manj invazivno kirurgijo ali zmanjšanje odmerka radioterapije, z ali brez predhodne izbire bolnikov, primernih za deintenzifikacijo, z uvodno kemoterapijo. Mnoge raziskave so še v teku in morda bodo izsledki že kmalu spremenili paradigmo zdravljenja v tej skupini bolnikov. Do takrat pa ostaja zdravljenje karcinomov orofarinksa enako za vse bolnike, ne glede na etiologijo njihove bolezni.
Keywords: rak ustnega dela žrela, človeški virus papiloma, dezintenzifikacija zdravljenja, rak glave in vratu
Published in DiRROS: 13.01.2020; Views: 2647; Downloads: 801
.pdf Full text (319,05 KB)

25.
Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratu
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popović, 2018, professional article

Abstract: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015). V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Keywords: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
Published in DiRROS: 07.02.2019; Views: 3981; Downloads: 879
.pdf Full text (440,80 KB)

26.
Bolezni, ki jih povzročajo humani virusi papiloma, in preprečevanje s cepljenjem
Marjetka Uršič-Vrščaj, 2011, professional article

Abstract: Okužbe s humanimi virusi papiloma (HPV) so zelo pogoste spolno prenosljive bolezni, ki se značilno pojavijo kmalu po začetku spolne dejavnosti. Breme z njimi povezanih bolezni, rakavih in nerakavih, je veliko za ženske in moške. HPV, ki prinašajo veliko tveganje, visokotvegani ali onkogeni HPV pri ženskah povzročajo raka materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila, pri moških pa raka penisa ter pomemben delež raka žrela in raka zadnjika pri ženskah in moških. Pred nekaj leti sta bili izdelani cepivi, ki preprečujeta okužbo z 2 genotipoma, ki povzročata raka (HPV 16 in 18). Pri neokuženih osebah v približno 95 % učinkovito preprečujeta bolezni, ki jih povzročata oba genotipa, ne zdravita pa okužbe. Profilaktični cepivi sta prvi, ki so ju naredili, da bi pri človeku preprečevali raka.
Keywords: papiloma virusi, preventivna medicina, cepljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3053; Downloads: 800
.pdf Full text (156,64 KB)

27.
Uporaba testov HPV DNK za presejanje za raka materničnega vratu
Matejka Rebolj, 2011, professional article

Abstract: Okužba z onkogenimi tipi humanih papilomavirusov (HPV) je potreben pogoj za razvoj raka materničnega vratu. Zaradi dolgoletne uporabe citoloških brisov se je incidenca tega raka zmanjšala, a kljub temu bi bilo treba najti nov presejalni test, ki bi bil občutljivejši za progresivne predrakave spremembe, cervikalno intraepitelialno neoplazijo (CIN). Med te teste spadajo testi HPV DNK. V tem članku so opisane njihove značilnosti, kakor jih je mogoče presoditi na podlagi vseh 8 randomiziranih kontroliranih raziskav z objavljenimi podatki, ki so primerjale uporabo testov HPV s citološkimi brisi za primarno presejanje. Te raziskave so potrdile, da je mogoče na podlagi testov HPV diagnosticirati večje število ≥ CIN 3 kot na podlagi citoloških brisov, čeprav razlika v nekaterih od raziskav, tudi zaradi njihove velikosti, ni bila statistično značilna. Razveseljivo je, da večja občutljivost za ≥ CIN 3 verjetno pomeni tudi boljšo zaščito pred rakom materničnega vratu, čeprav ocena temelji na majhnem številu opazovanih primerov v vsaki izmed raziskav. Pri uporabi testov HPV bo večji izziv omejiti njihove neželene učinke. To so predvsem pogostejši napačno pozitivni testi (ki jih definiramo kot pozitivne presejalne teste brez diagnoze ≥ CIN 3 ali ≥ CIN 2) ter pogostejše diagnoze in morebitno zdravljenje manj nevarnih stopenj CIN (predvsem CIN 1, deloma tudi CIN 2). V tem članku so kritično ovrednoteni 3 pristopi k zmanjšanju bremena testov HPV v primerjavi s citološkimi brisi, in sicer uporaba triažnih testov pri ženskah s pozitivnimi presejalnimi testi HPV, omejitev uporabe testov HPV pri mlajših ženskah in sprememba mejne vrednosti, pri kateri se test HPV odčita kot pozitiven. Vsi ti pristopi imajo svoje prednosti in slabosti.
Keywords: maternični vrat, rak (medicina), preventivna medicina, papiloma virusi
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3216; Downloads: 842
.pdf Full text (166,86 KB)

28.
Zbornik predavanj
2014, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences)

Keywords: papiloma virusi, infekcije, prevalenca, vakcinacija, presejanje, endometrij, adenokarcinom, konizacija, citodiagnostika, predrakave spremembe, kolposkopija, program ZORA, zborniki
Published in DiRROS: 24.11.2014; Views: 5197; Downloads: 0

Search done in 1.81 sec.
Back to top