91. Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdovDavid Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, original scientific article Abstract: V prispevku podajamo razširjen povzetek iz članka, objavljenega v reviji Forests z naslovom Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests (Hladnik in sod., 2020). Dodali smo predloge o prenovi varovalne, zaščitne in klimatske funkcije gozdov ter predloge ukrepov, ki izhajajo iz izsledkov raziskave gozdnih robov. Analizirali smo vertikalno zgradbo gozdnih robov in opozorili na pomen dimenzijskega razmerja dreves h/d na gozdnih robovih primestnih gozdnih zaplat ob Ljubljani, kjer ob pozidanih zemljiščih prevladujejo visoki in strmi gozdni robovi. Predstavili smo preprosto metodologijo, na podlagi katere je mogoče z metodami daljinskega zbiranja podatkov zasnovati monitoring primestnih gozdnih površin in gozdnih robov.
Keywords: funkcije gozdov, stabilnost gozdnega roba, gozdni rob, zgradba gozdnega roba, LiDAR, urbani gozdovi
Published in DiRROS: 09.06.2020; Views: 2319; Downloads: 756
 Full text (296,57 KB) |
92. |
93. Nekaj zdravega, sladkega in užitnega iz gozda : povzetek referatovErika Kozamernik, Simon Zidar, Matic Konc, Peter Železnik, 2019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions Abstract: V izobraževalnem seminarju z aktivnostmi gozdne pedagogike smo želeli združiti znanja, ki nekaterim že ustvarjajo delovna mesta, in potrebe širše javnosti, ki o teh nelesnih dobrinah ve precej, a kljub temu še ne dovolj, da bi se z njimi lahko poistovetila ali jih predajala kakovostno naprej.
Keywords: gozdovi, gozdni proizvodi, spoznavanje narave, zborniki, elektronske knjige
Published in DiRROS: 19.02.2020; Views: 2107; Downloads: 1062
Full text (3,95 MB) |
94. Ocena potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na izgubo gozdnih površin, lesne zaloge in sestojno zgradbo gozdaMarko Kovač, Andreja Ferreira, Anže Martin Pintar, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi
Published in DiRROS: 18.02.2020; Views: 1740; Downloads: 31
This document has many files! More... |
95. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozd - predstavitev rezultatov investitorju, 19. 6. 2019Andreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi, gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor
Published in DiRROS: 16.12.2019; Views: 2122; Downloads: 50 |
96. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozdAndreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor
Published in DiRROS: 16.12.2019; Views: 2126; Downloads: 39 |
97. |
98. |
99. Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v SlovenijiDarja Stare, Špela Ščap, 2019, professional article Abstract: Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV
Keywords: gozdarstvo, gozdni lesni sortimenti, trg, odkupne cene, kakovost
Published in DiRROS: 17.06.2019; Views: 3284; Downloads: 844
Full text (225,82 KB) |
100. Daljnovodne preseke v gozdnem prostoruNataša Buser, Milan Kobal, 2019, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava vidnost daljnovoda v prostoru in v nadaljevanju prikazuje možnost prilagajanja poseka na koridorju daljnovoda, pri čemer so avtorji upoštevali reliefne razmere in različne simulirane višine drevja (od 5 do 35 m). Kot primer je bil izbran odsek obstoječega 220 kV daljnovoda med Hrušico in Postojnskim poljem (skupna dolžina 11.024 m). Vidnosti so bile izračunane znotraj radija moteče razdalje (4.100 m). Daljnovodni stebri (skupaj 30) so bili vidni s 33 % površine, različno široke preseke (pri določenih višinah drevja 15, 25 in 35 m) so bile v povprečju vidne s 30,3 % območja. Dolžina gozdnega roba in površina potrebnega poseka sta bili največji pri najvišjih simuliranih višinah drevja. Razlike v površini poseka so se večale linearno, medtem ko so se razlike v dolžini gozdnega robu eksponentno zmanjševale z večjimi simuliranimi višinami drevja.
Keywords: daljnovodna preseka, vidnost, gozdni rob, krajina, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
Published in DiRROS: 20.03.2019; Views: 3094; Downloads: 813
Full text (317,46 KB) |
