Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Železniški transport je okoljsko in ekonomsko sprejemljivejši od drugih vrst kopenskega transporta, vendar lahko negativno vpliva na prostoživeče živali, saj pomeni oviro za njihovo gibanje (barierni učinek) ter neposredno povečuje umrljivost zaradi trkov z vlaki. Zaradi tovrstnih vplivov je smiselno načrtovati in implementirati omilitvene ukrepe, ki zagotavljajo ekološko povezljivost in zmanjšujejo umrljivost prostoživečih živali na območju železniške infrastrukture. Ukrepi morajo biti usmerjeni predvsem k preprečevanju vstopanja in zadrževanja živali na območju železniških tirov, saj se vlaki praviloma ne morejo izogniti trku. Še posebej primerni so omilitveni ukrepi, ki zmanjšujejo število trkov in ne povečujejo bariernega učinka. V preglednem članku smo se osredotočili na ukrepe, ki so bili obravnavani oz. implementirani na območju železniške infrastrukture in na novejše raziskave, v okviru katerih so preverjali možnost uporabe alternativnih omilitvenih ukrepov, npr. opozorilnih sistemov, testiranih v Kanadi in na Švedskem. V drugem delu prispevka predstavljamo predlog protokola za zagotovitev migracijskih koridorjev na območju železnice, ki smo ga oblikovali na podlagi relevantne tuje literature in lastnih izkušenj, pridobljenih z načrtovanjem in spremljanjem ukrepov za zmanjšanje povoza prostoživečih živali (s poudarkom na parkljarjih) na cestah, hitrih cestah ter avtocestah in z analizo povozov na območju slovenske železniške infrastrukture v izbranem petletnem obdobju.
Keywords: migracijski koridorji, železniška infrastruktura, barierni učinek, protokol, omilitveni ukrepi, trki prostoživečih živali z vlaki
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 740; Downloads: 232
Full text (2,58 MB)

Abstract: Prispevek nas seznanja z osnovnimi informacijami o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018. Stanje in razvoj slovenskih gozdov z vidika trajnosti smo preverili z nizom spremenljivk in kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: površina gozdov, temeljnica, lesna zaloga, indeks sestojne gostote, starostna struktura/porazdelitev prsnih premerov, ravnotežje razvojnih faz, optimalna lesna zaloga, prirastek, posek, različnost drevesnih vrst, mešanost sestojev, pomlajevanje, naravnost in odmrla drevnina. Ocenili smo tudi ustreznosti sistematične mreže 4 x 4 km, ki se je uporabljala za velikoprostorsko inventarizacijo. Vse vzorčne ocene so bile izračunane za raven države, ekoregije in za gozdnogospodarska območja. Leta 2018 je gozdnatost dosegala 60 % in je bila višja kot l. 2012. Nasprotno se je lesna zaloga zmanjšala in je bila ocenjena na 329,6 m3 /ha. Površinski delež mlajših gozdov je znašal 29 %, starejših (sečno zrelih) 68 %, raznodobnih pa 3 %. Med drevesnimi vrstami je največji delež pripadal bukvi in smreki. Deleži drugih vrst niso presegli 10 %, posebej zaskrbljujoča je bila njihova vrast. Na osnovi primerjav z zaželenimi vrednostmi in vrednostmi kazalnikov v gozdovih držav članic procesa Forest Europe in nekaterimi izbranimi državami, je mogoče skleniti, da se razvoj slovenskih gozdov odmika od trajnostnega razvoja. Glede na razpoložljive podatke l. 2018 je tudi mogoče zaključiti, da velikoprostorska inventura MGGE l. 2018 s podatki ne zapolni vseh kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kazalniki, časovna analiza, Slovenija
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 939; Downloads: 306
Full text (4,31 MB)

Abstract: Ekipa, ki se ukvarja z zagotavljanjem kakovosti na področju radiologije, posebno pa v mamografiji, mora dobro poznati uporabo senzitometra in denzitometra za spremljanje učinkovitosti razvijanja filmov. Prispevek uvaja bralca v osnove, ki so nujne za razumevanje programa zagotavljanja kakovosti in spremljanja parametrov učinkovitosti pri razvijanju mamografskih filmov.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 255; Downloads: 67
Full text (404,12 KB)

Abstract: Mamografija je specialna radiografska preiskava katere namen je diagnostika karcinoma dojke. S tehnične plati mora zagotoviti dobro kontrastno ločljivost sprememb v mehkih tkivih, dobro prostorsko ločljivost mikrokalcinacij in kontur nasploh (robovi, spikule); to dosežemo kadar je radiografski šum dovoljnizek, da v sliki ne zabriše teh podrobnosti morfološke vsebine.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 280; Downloads: 87
Full text (318,02 KB)

Abstract: Introduction: Herbaceous plant species constitute an essential element of the flora of European beech (Fagus sylvatica) forests. There is increasing evidence that rapidly changing climate is likely to modify the spatial distribution of plant species. However, we lack understanding of the impact that climate change might have on beech forest herbs across the European continent. We investigated the possible effects of predicted increasing rates of global warming and altered precipitation regimes on 71 forest herbs closely associated with beech forests, but with varying biogeographic and climatic niche attributes. Methods: By using a total of 394,502 occurrence records and an ensemble of species distribution models (SDMs), we quantified the potential current distribution and future (2061-2080) range shifts in climatic suitability (expressed as occurrence probability, OP) according to two climate change scenarios (moderate SSP2-4.5 and severe SSP5-8.5). Results: Overall, precipitation of the warmest quarter and temperature seasonality were the most influential predictors in shaping current distribution patterns. For SSP5-8.5 scenario, all studied species experienced significant reductions (52.9% on average) in the total size of highly suitable areas (OP >0.75). However, the magnitude and directions of changes in the climatic suitability were highly species-specific; few species might even increase OP in the future, particularly in case of SSP2-4.5 scenario. The SDMs revealed the most substantial decline of climatic suitability at the trailing edges in southern Europe. We found that climatic suitability is predicted to show unidirectional northward shift and to move toward higher elevations. The gain/loss ratio was generally higher for narrow-ranged species compared to widespread taxa. Discussion: Our findings are contextualized with regards to potential confounding factors (dispersal limitation, microclimatic buffering) that may mitigate or accelerate climate change impacts. Given the low long-distance migration ability, many beech forest herbs are unlikely to track the velocity with which macroclimatic isotherms are moving toward higher latitudes, making this species group particularly vulnerable to climate change.
Keywords: species distribution modelling, global warming, range shift, climatic niche, biogeography, Europe
Published in DiRROS: 29.11.2023; Views: 394; Downloads: 204
Full text (8,49 MB)
This document has many files! More...