Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Vesna %C5%A0krbec) .

181 - 190 / 203
First pagePrevious page12131415161718192021Next pageLast page
181.
Nekaj osnovnih podatkov in zanimivosti iz novega letnega poročila Registra raka za Slovenijo
Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Frančiška Škrlec, 2004, professional article

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2775; Downloads: 709
.pdf Full text (156,09 KB)

182.
Geografska analiza razporejanja incidence raka
Vesna Zadnik, 2006, professional article

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2685; Downloads: 702
.pdf Full text (1,17 MB)

183.
Spregledana korist neoadjuvantne kemoterapije v zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja
Andrej Žist, Tomaž Milanez, Breda Škrbinc, Vesna Zadnik, Boštjan Šeruga, 2012, original scientific article

Abstract: Rak sečnega mehurja predstavlja tretji najpogostejši malignom genitourinarnega trakta, incidenca in umrljivost za rakom sečnega mehurja pa sta v Sloveniji v porastu. V radikalnem zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja je ključnega pomena lokoregionalno zdravljenje, bolniki pa so lahko deležni tudi dodatnih koristi od sistemskega zdravljenja s kemoterapijo. Klinične raziskave faze III so pokazale pomembno podaljšanje skupnega preživetja bolnikov, ki so bili zdravljeni s kombinirano neoadjuvantno kemoterapijo na osnovi cisplatina. Kljub njeni jasno dokazani učinkovitosti se neoadjuvantna kemoterapija v vsakodnevni klinični praksi širom po svetu ni uveljavila v zadostni meri. Vsak bolnik z mišično invazivnim rakom sečnega mehurja, ki je zdravljen z namenom ozdravitve in je kandidat za sistemsko zdravljenje, bi moral biti seznanjen z možnostjo zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo.
Keywords: neoadjuvantna kemoterapija, rak sečnega mehurja, cistektomija
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3421; Downloads: 823
.pdf Full text (281,24 KB)

184.
Epidemiologija raka debelega črevesa in danke
Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, 2013, published scientific conference contribution

Abstract: Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi v Sloveniji, nastane ena od rakavih bolezni. Za leto 2008 je ocenjeno, da je za rakom debelega črevesa in danke po svetu zbolelo 1.235.108 ljudi (9,8 % vseh novih primerov raka), umrlo pa 609.051 ljudi. Ocenjujejo, da je v Evropi leta 2008 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 229.229 moških in 203.185 žensk, umrlo pa 110.059 moških in 102.160 žensk. Pri obeh spolih sodi rak debelega črevesa in danke med najpogostejše rakave bolezni; pri moških je bil z 12,8 % na tretjem mestu (za rakom prostate in pljučnim rakom), pri ženskah pa s 13,1 % na drugem, za rakom dojk. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2008 pri nas za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.453 ljudi, od tega 827 moških (83,0/100.000) in 626 žensk (61,0/100.000), umrlo pa 758 bolnic in bolnikov, kar je 13 % vseh smrti zaradi raka. Največ rakov je vzniknilo na debelem črevesu (57 %), 9 % na rektosigmoidni zvezi, 44 % pa jih je nastalo v danki. Incidenca se veča od sredine 50. let prejšnjega stoletja, strmeje v zadnjih dvajsetih letih. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa je še vedno pri preveč primerih odkrita v napredovali obliki. V preventivi raka debelega črevesa je najpomembnejši zdrav življenjski slog z vzdrževanjem normalne telesne teže, z nekajenjem, zdravo prehrano in telesno dejavnostjo. K odkrivanju bolezni v začetnem stadiju oz. odstranitvi predrakavih sprememb pa bo največ prispevalo organizirano populacijsko presejanje prebivalcev v programu Svit.
Keywords: epidemiologija, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3176; Downloads: 868
.pdf Full text (406,25 KB)

185.
186.
Analiza zraka v lakirnici s plinskim kromatografom in masnim spektrometrom
Vekoslav Mihevc, Vesna Tišler, Matjaž Kunaver, Darja Kornhauzer, 1993, original scientific article

Abstract: V članku je opisana analiza delovne atmosfere v lakirnici ene izmed pohištvenih proizvodenj v Sloveniji. Adsorbcija substanc iz zraka je potekala na aktivnem oglju, desorbcija pa s stresanjem v ogljikovem disulfidu. Z uporabo GC-MS metode smo v vzorcih določili prisotnost benzena, toulena, butacilena in izomer ksilena.
Keywords: kemija, kemijska tehnologija, kemijsko inženirstvo, ekologija, inverzna plinska kromatografija, interakcija sistemov, zrak, analiza, lakirnice, delovne razmere, masna spektrometrija, GC-MS metoda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4814; Downloads: 1913
.pdf Full text (563,07 KB)

187.
Composition of hydrolysates of some hardwoods occurring in the process of their hydrothermal treatment by cooking
Rastislav Solar, Vesna Tišler, František Kačik, 1993, original scientific article

Keywords: les, hrast, hidroliza
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4072; Downloads: 1748
.pdf Full text (418,16 KB)

188.
Kemijska analiza polisaharidov lesa z ionsko izmenjevalno kromatografijo
Vesna Tišler, 1991, original scientific article

Keywords: polisaharidi, les, kromatografija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4584; Downloads: 1795
.pdf Full text (813,06 KB)

189.
Kemijska analiza terpenov iglic in njihova zastopanost v vretenih Picea abies (L.) Karst
Vesna Tišler, Claudia Deigele, 1991, original scientific article

Keywords: terpeni, smrekove iglice
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4326; Downloads: 1838
.pdf Full text (748,64 KB)

190.
Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008, original scientific article

Abstract: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa.
Keywords: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4516; Downloads: 1940
.pdf Full text (309,64 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top