371. |
372. |
373. |
374. Morfološki kazalci rasti in razvoja gamsov v dveh različnih biotopih v SlovenijiAndrej Bidovec, Marijan Kotar, 1998, original scientific article Keywords: gams, Rupicapra rupicapra (L.), telesna teža, točkovna vrednost rogljev, biotop, vpliv biotopa, zdravstveno stanje, pljučni parazit, vrednotenje, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4290; Downloads: 1898 Full text (1,33 MB) |
375. Tla in talna mezofavna v travniških in gozdnih ekosistemih na komenskem KrasuJulijana Lebez Lozej, Mihej Urbančič, 1998, original scientific article Keywords: tla, gozdna tla, Kras, sukcesija, pedofavna, mezoartropodi, Komen, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4590; Downloads: 1922 Full text (1023,87 KB) |
376. |
377. |
378. |
379. Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajiniMarko Accetto, 1999, original scientific article Abstract: V prispevku nas avtor seznanja z rastišči in novimi nahajališči vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini, ki so najjužnejša v Sloveniji in hkrati v okviru njene celotne raz{irjenosti. V Beli krajini ta vrsta raste na rastiščih asociacij Aconito variegati-Quercetum roboris, Epimedio alpini-Quercetum roboris, Querco-Carpinetum var. geogr. Epimedium alpinum, Hedero-Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum in Pseudostellario-Carpinetum, kjer je graditeljica subasociacij - pulmonarietosum stiriacae. Najobilneje se pojavlja v osrednjem gozdnem območju Bele krajine na kvartarnih in pleistocenskih nanosih, kjer je kazalka zmerno kislih do kislih in hkrati svežih do vlažnih tal. Zunaj omenjenega območja prevladuje vrsta Pulmonaria officinalis. Keywords: Pulmonaria stiriaca, štajerski pljučnik, endemit, vzhodne Alpe, flora, vegetacija, areal razširjenosti, Bela krajina, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4325; Downloads: 1845 Full text (628,43 KB) |
380. Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni SlovenijiMatjaž Čater, Franc Batič, 1999, original scientific article Abstract: Opazno sušenje in fiziološko pešanje doba (Quercus robur L.) je posebno izrazito v Prekmurju v zadnjem desetletju zaradi sušnega podnebja, neugodne razporeditve padavin in možnih hidromelioracijskih ukrepov. Prispevek obravnava povezavo med vodnim stresom in kazalci vodnih razmer (višina podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa(vodni potencial, električna prevodnost kambijeve cone, osutost krošnje)v gozdnem kompleksu Murska šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer stabili izbrani dve ploskvi z različno poškodovanostjo dobovih dreves. Tam smo mesečno določali vodni potencial, električno prevodnost kambijeve cone in osutost krošnje. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi z bolj prizadetimi dobovimi drevesi večja, kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi opazovanji je potekal lončni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. Točka začetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 MPa, nepovratno zapiranje pa je povzročil vodni potencial pod (bolj negativen) -1,62 MPa. Keywords: dob, Quercus robur (L.), propadanje, rastišče, vodni režim, ksilemski vodni potencial, električna upornost, kambij, kambijeva cona, Prekmurje, Murska šuma, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4549; Downloads: 1910 Full text (1,43 MB) |