211. Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev jelenjadi v Poljanski dolini in Polhograjskih dolomitihMiran Hafner, Blaž Černe, 2020, original scientific article Abstract: V Sloveniji navadni jelen (Cervus elaphus L.) še vedno širi svojo prisotnost na številna območja, med njimi tudi v Poljansko dolino in Polhograjske dolomite. V raziskavi smo proučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na njegovo prostorsko razporeditev v gričevnatem in ponekod v sredogorskem proučevanem območju s povprečno gozdnatostjo 67 %. Raziskava temelji na vzorcu 585 georeferenciranih lokacij odvzema ter GIS-podatkovnih plasteh 34 okoljskih spremenljivk. Logistična regresija napoveduje, da se verjetnost za primernost prostora za habitat jelena v prvem modelu multivariatno povečuje z večanjem deleža gozdov, z manjšanjem razdalje do sosednjega območja, z večjim deležem dvoslojnih, raznomernih, prebiralnih gozdov ter grmišč in panjevcev, z večanjem deleža sestojev v obnovi ter zmanjšuje z manjšim deležem mladja. V drugem modelu smo odkrili tudi pozitiven vpliv deleža plodonosnega gozdnega drevja v lesni zalogi sestojev ter negativne vplive odsotnosti krmišč, večje razdalje do gozdnih cest in majhnih vrednosti sončnega obsevanja pozimi.
Keywords: navadni jelen, Cervus elaphus, habitat, Poljanska dolina, Polhograjski dolomiti, okoljski dejavniki, prostorska razporeditev, parkljarji, upravljanje z divjadjo, Slovenija
Published in DiRROS: 29.02.2020; Views: 2369; Downloads: 693
 Full text (275,67 KB) |
212. |
213. |
214. |
215. Phytosociological description of Quercus petraea forest stands with Chamaecytisus hirsutus and Erica carnea in the Vipavska brda (southwestern Slovenia)Igor Dakskobler, 2014, original scientific article Abstract: Fitocenološko smo raziskali sestoje gradna (Quercus petraea) v flišnem gričevju Vipavskih brd in na robu planote Vrhe (jugozahodna Slovenija), v katerih v zeliščni plasti prevladuje vrsta Erica carnea. Ugotavljamo, da so dolgotrajen degradacijski stadij na rastiščih bukovega gozda iz asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum. Na podlagi primerjav s podobnimi gradnovimi sestoji iz asociacij Melampyro vulgati-Quercetum petraeae, Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae in Erico carneae-Quercetum petraeae preučene sestoje uvrščamo v novo asociacijo Chamaecytiso hirsuti-Quercetum petraeae. Od sestojev primerjanih združb jih najbolj razlikujejo vrste Erica carnea, Sorbus aria, Lathyrus linifolius, Loranthus europaeus in Erythronium dens-canis. Novo asociacijo uvrščamo v zvezo Carpinion orientalis in v red Quercetalia pubescenti-petraeae.
Keywords: fitocenologija, sinsistematika, degradacijski stadij, Vipavska brda, Vrhe, Slovenija
Published in DiRROS: 16.01.2020; Views: 3627; Downloads: 2107
Full text (1017,67 KB) |
216. Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih spremembJanez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, original scientific article Abstract: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Keywords: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Published in DiRROS: 20.12.2019; Views: 2643; Downloads: 795
Full text (388,92 KB) |
217. Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018Peter Smolnikar, Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2019, original scientific article Abstract: Škodljivi organizmi (ŠO) in abiotski škodljivi dejavniki (ŠD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preučitev pomembnejših in najpogosteje pojavljajočih se ŠO in ŠD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poškodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poškodbe so bile zabeležene na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer največkrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejše poškodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), največ različnih ŠO in ŠD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poškodovanost sadik je bila običajno nizka (do 10 %), vendar je močno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je ključen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.
Keywords: škodljiv organizem, bolezen, poškodovanost, sadika, semenka, mlada rastlina, drevesnica, Slovenija
Published in DiRROS: 06.12.2019; Views: 4521; Downloads: 2264
Full text (732,65 KB) |
218. FNAWS area and biomass report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Anže Martin Pintar, Mitja Piškur, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdna inventura, nacionalna gozdna inventura, Slovenija, definicije
Published in DiRROS: 12.11.2019; Views: 1940; Downloads: 405
File (816,73 KB) |
219. Biomass country report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Boštjan Mali, Andrej Grah, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdna inventura, državna gozdna inventura, Slovenija, metoda ocenjevanja, skupine drevesnih vrst
Published in DiRROS: 12.11.2019; Views: 1785; Downloads: 352
File (576,46 KB) |
220. |
