151. Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, professional article Abstract: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo.
Keywords: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 636; Downloads: 167
 Full text (622,85 KB) |
152. |
153. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, 2022, final research report Keywords: smernice, dolgoročna revitalizacija, gozdni habitatni tip, HT91E0*, gozdni reprodukcijski material, Drava, Slovenija, poročila
Published in DiRROS: 16.12.2022; Views: 533; Downloads: 141
Full text (269,27 KB) |
154. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, Andreja Ferreira, Marko Bajc, Marjana Westergren, 2022, final research report Keywords: beli topol, evropski črni topol, genski sklad, izbira drevesa, lokacija, spol, vrstna čistost, genetski označevalci, oblika lista, Drava, Slovenija, poročila
Published in DiRROS: 16.12.2022; Views: 513; Downloads: 249
Full text (67,27 MB) |
155. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, 2022, treatise, preliminary study, study Keywords: beli topol, evropski črni topol, gozdna genska banka, in-situ, ex-situ, gozdni reprodukcijski material, proizvodnja sadik iz semena, tehnične smernice, Drava, Slovenija, poročila
Published in DiRROS: 16.12.2022; Views: 549; Downloads: 138
Full text (3,63 MB) |
156. Obsevanje kraniospinalne osiGregor Kos, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Kraniospinalno obsevanje (CSI) zajema celotno cerebrospinalno os (od glave do tekalne vrečke) in ga
uporabljamo za zdravljenje tumorjev, ki so nagnjeni k razsoju v cerebrospinalni likvor. Najpogostejša indikacija je meduloblastom, saj se v 20-30 % razširi v likvor, hkrati pa je zelo radiosenzitiven (in ga v 70 % ozdravimo z obsevanjem). CSI je zahtevno zaradi velikega in kompleksnega obsevalnega volumna in potencialnega obsevanja vseh pomembnih organov. Obsevanje zato zahteva skrbno imobilizacijo pacienta (v pediatrični populaciji pogosto s splošno anestezijo) ter izkušeno planiranje.
Keywords: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Published in DiRROS: 16.12.2022; Views: 498; Downloads: 116
Full text (122,82 KB) |
157. Izvedba opazovanja in spremljanja (rekognisciranja) naravnih populacij in dreves belega topola, črnega topola in bele vrbe ob reki Muri za projekt »Natura Mura - Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri« : projektna nalogaGregor Božič, 2022, final research report Keywords: beli topol, Evropski črni topol, bela vrba, izbor dreves, proizvodnja sadik, tehnične smernice, Mura, poročila, Slovenija
Published in DiRROS: 14.12.2022; Views: 531; Downloads: 246
Full text (23,99 MB) |
158. |
159. Poročilo : lesno-anatomska analiza vzorcev lesenega tlaku na mostu Jelovec pri Boštanju za identifikacijo lesne vrsteJožica Gričar, Gregor Skoberne, Luka Krajnc, 2022, treatise, preliminary study, study Keywords: anatomija, svetlobna mikroskopija, preparat, identifikacija
Published in DiRROS: 13.12.2022; Views: 462; Downloads: 119
Full text (3,03 MB) |
160. The status and role of genetic diversity of trees for the conservation and management of riparian ecosystems : a European experts' perspectiveFilip Alimpić, Jelena Milovanović, Remigiusz Pielech, Georgi Hinkov, Roland Jansson, Simon Dufour, Marcin Beza, Nebi Bilir, Luis Santos del Blanco, Gregor Božič, 2022, original scientific article Abstract: Riparian vegetation supports high biodiversity providing many services and is, therefore, an important landscape element. Riparian ecosystems are subject to numerous pressures leading to population decline and genetic erosion of riparian plants. This may have cascading effects at various ecosystem levels, including decreasing ecosystem services, so identifying the current status of genetic diversity of riparian tree species is vital to improve the effectiveness of restoration efforts. We aimed to elicit expert views on the status and importance of genetic diversity of tree species, and conservation needs across European riparian ecosystems. Sharing of such information among researchers, managers and policymakers has the potential to enhance ecological restoration and management of riparian ecosystems. We identified experts in riparian genetic resources conservation and management across Europe. These included stakeholders with different perspectives, ranging from researchers to practitioners. We designed a set of questionnaires where our identified experts were asked to answer questions related to the status and conservation of genetic diversity of riparian tree species in their respective countries. Specifically, we asked about societal awareness, legislative tools, good practices and conservation or restoration projects accounting for intraspecific genetic diversity and differentiation of tree species in riparian ecosystems. Questionnaire responses were analysed and discussed in light of the scientific literature to define needs and priorities related to the management and conservation of genetic diversity of riparian tree species. The experts recognized that a combination of in situ and ex situ measures and/or integrative conservation of riparian ecosystems is the most appropriate option for conserving the genetic diversity of riparian tree species. Simultaneous application of conservation measures at the level of priority species, identified by experts, and protection of riparian areas are required. Synthesis and applications. This study revealed the importance of recognizing the ecological processes that shape the genetic diversity of riparian tree species in hydrographic networks (dendritic spatial configuration, specific patterns of gene flow among riparian populations, fragmentation of river by dams) but also the need to overcome socio-economic barriers, such as lack of policy priority, deficiency in funding and weak legislation framework.
Keywords: biodiversity conservation, genetic erosion, genetic resources conservation, knowledge transfer, management, riparian genetic diversity, vegetation
Published in DiRROS: 08.12.2022; Views: 500; Downloads: 320
Full text (1,02 MB)
This document has many files! More... |
