61. |
62. |
63. |
64. |
65. |
66. |
67. |
68. 40. Gozdarski študijski dnevi : 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v SlovenijiMojca Nastran, Luka Jemec, Vasja Leban, Janez Pirnat, Jože Prah, 2024, professional article Abstract: Jubilejni 40. Gozdarski študijski dnevi, organizirani septembra 2024 v Ljubljani, so obeležili 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji. Dogodek je poudaril pomen gozdnih učnih poti in urbanih gozdov za kakovost življenja in trajnostni razvoj. Razprave so izpostavile interdisciplinarno upravljanje in pomembnost pravnega varstva urbanih gozdov ter vključenost javnosti. Pri učnih poteh je bil poudarek na povezovanju z lokalnim okoljem, izobraževanju in trajnostnem turizmu. Zaključki vključujejo sistemsko ureditev tematskih poti, izboljšanje zakonodaje, certificiranje vodnikov ter sodelovanje ključnih deležnikov za celostno upravljanje. Keywords: Gozdarski študijski dnevi, urbano gozdarstvo, urbani gozdovi, mestni gozdovi, gozdne učne poti, tematske poti Published in DiRROS: 01.02.2025; Views: 72; Downloads: 23
Full text (423,49 KB) |
69. Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nasAljaž Puhek, Tine Hauptman, 2024, review article Abstract: Namen raziskave je bil s pregledom domače in tuje literature določiti najpomembnejše abiotske in biotske dejavnike odmiranja doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) v Evropi ter pri nas in jim določiti nivo v Manionovi spirali propadanja. Pregledu literature je sledila analiza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o poseku gradna in doba v obdobju 1995–2022 na območju Slovenije. Po pregledu literature smo ugotovili, da na odmiranje gradna in doba vpliva kompleks abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov. Kot poglavitni dejavnik predispozicije in hkrati tudi sprožilni dejavnik se najpogosteje omenja sušni stres, katerega vpliv postaja s spreminjanjem podnebja vedno večji, od biotskih dejavnikov pa predvsem različne vrste gliv in fitoftor ter vnos najrazličnejših tujerodnih vrst. V proučevanem obdobju sta varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja pri dobu znašala kar približno 35 % skupne količine poseka oz. približno 204.000 m 3 , pri gradnu pa približno 27 % oz. približno 1.109.000 m 3 . Prevladujoči vzrok za varstveno-sanacijski posek in posek oslabelih dreves doba so bile bolezni oz. glive, za graden pa je bil to žled. Keywords: odmiranje hrastov, hrast, dob, graden, sanitarni posek Published in DiRROS: 01.02.2025; Views: 72; Downloads: 20
Full text (555,43 KB) |
70. |