241. |
242. |
243. |
244. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkaSimon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, review article Abstract: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Keywords: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4728; Downloads: 2085
 Full text (1,05 MB) |
245. Annual cambial rhythm in Pinus halepensis and Pinus sylvestris as indicator for climate adaptationPeter Prislan, Jožica Gričar, Martin De Luis, Klemen Novak, Edurne Martinez Del Castillo, Uwe Schmitt, Gerald Koch, Jasna Štrus, Polona Mrak, Magda Tušek-Žnidarič, Katarina Čufar, 2016, original scientific article Abstract: To understand better the adaptation strategies of intra-annual radial growth in Pinus halepensis and Pinus sylvestris to local environmental conditions, we examined the seasonal rhythm of cambial activity and cell differentiation at tissue and cellular levels. Two contrasting sites differing in temperature and amount of precipitation were selected for each species, one typical for their growth and the other represented border climatic conditions, where the two species coexisted. Mature P. halepensis trees from Mediterranean (Spain) and sub-Mediterranean (Slovenia) sites, and P. sylvestris from sub-Mediterranean (Slovenia) and temperate (Slovenia) sites were selected. Repeated sampling was performed throughout the year and samples were prepared for examination with light and transmission electron microscopes. We hypothesized that cambial rhythm in trees growing at the sub-Mediterranean site where the two species co-exist will be similar as at typical sites for their growth. Cambium in P. halepensis at the Mediterranean site was active throughout the year and was never truly dormant, whereas at the sub-Mediterranean site it appeared to be dormant during the winter months. In contrast, cambium in P. sylvestris was clearly dormant at both sub-Mediterranean and temperate sites, although the dormant period seemed to be significantly longer at the temperate site. Thus, the hypothesis was only partly confirmed. Different cambial and cell differentiation rhythms of the two species at the site where both species co-exist and typical sites for their growth indicate their high but different adaptation strategies in terms of adjustment of radial growth to environmental heterogeneity, crucial for long-term tree performance and survival.
Keywords: Aleppo pine, Pinus halepensis, Scots pine, Pinus sylvestris, cambium, light microscopy, Mediterranean environment, temporate environment, transmission electron microscopy, xylem
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3189; Downloads: 1446
Full text (4,63 MB)
This document has many files! More... |
246. Rast in razvoj sestojev molike (Pinus peuce gris.) v Zahodnih ProkletijahMarko Accetto, 1979, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, Pinus peuce gris., rast, razvoj, bor, Prokletije
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2669; Downloads: 582
Full text (1,80 MB) |
247. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, original scientific article Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Keywords: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4674; Downloads: 1918
Full text (1,57 MB) |
248. Obnova, rast in razvoj naravnih sestojev črnega bora (Pinus nigra arnold) na dolomitsko-apnenčastih rastiscih Zahodne BosneDušan Mlinšek, Marko Accetto, 1977, not set Keywords: gozdarstvo, Bosna, črni bor, ekologija, obnova, Pinus nigra Arnold
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2942; Downloads: 728
Full text (3,49 MB) |
249. Prirastne in anatomske značilnosti rdečega bora (Pinus sylvestris L.), izpostavljenega solem za posipanje cestiščTom Levanič, Primož Oven, 2002, original scientific article Keywords: prirastoslovje, sol, vpliv na drevo, rast drevesa, kambijeva cona, rdeči bor, Pinus sylvestris, anatomija lesa, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4535; Downloads: 1987
Full text (920,62 KB) |
250. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002, original scientific article Keywords: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4497; Downloads: 1954
Full text (1,88 MB) |
