201. Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v SlovenijiUrša Vilhar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2013, original scientific article Abstract: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne. Keywords: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4880; Downloads: 2374 Full text (917,15 KB) |
202. Lesna biomasa iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih vrstTina Jemec, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2012, original scientific article Keywords: lesna biomasa, hitrorastoče drevesne vrste, energetski viri, kloni, produkcija biomase, hitrorastoči nasadi, lesni sekanci Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4518; Downloads: 1959 Full text (483,56 KB) |
203. Pretvorbeni faktorji za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu za SlovenijoMitja Piškur, 2009, original scientific article Abstract: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev. Keywords: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4432; Downloads: 1956 Full text (732,54 KB) |
204. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v SlovenijiNike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, original scientific article Abstract: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju. Keywords: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4309; Downloads: 1940 Full text (4,90 MB) |
205. |
206. Wood species of the Central African republic : ash and silica contentNiko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, original scientific article Abstract: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %). Keywords: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4248; Downloads: 1915 Full text (166,89 KB) |
207. Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimovGregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, original scientific article Abstract: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata. Keywords: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4482; Downloads: 2075 Full text (720,64 KB) |
208. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2014 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2014 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Marko Kovač, Matjaž Čater, Tom Levanič, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2015, final research report Keywords: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3026; Downloads: 830 Full text (9,78 MB) |
209. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, treatise, preliminary study, study Keywords: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3242; Downloads: 1238 Full text (46,37 MB) |
210. Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015, treatise, preliminary study, study Keywords: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2591; Downloads: 752 Full text (10,55 MB) This document has many files! More... |