191. |
192. Analiza gibanja telesne teže rogovja pri jelenjadi in srnjadi v lovišču "Jelen" - Snežnik v letih 1976-1980Miha Adamič, Marijan Kotar, 1983, original scientific article Keywords: jelenjad, srnjad, povečan odstrel, Slovenija, lovišče Jelen, Snežnik, teža rogovja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4169; Downloads: 1826
 Full text (1,64 MB) |
193. Gostota in biomasa srnjadi (Capreolus capreolus L.) in jelenjadi (Cervus elaphus L.) v nekaterih ekosistemih KočevskeMiha Adamič, Marijan Kotar, 1987, original scientific article Keywords: gostota srnjadi, biomasa srnjadi, srnjad, Capreolus capreolus L., Cervus elaphus L., jelenjad, Kočevje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4442; Downloads: 1867
Full text (1,20 MB) |
194. Metodologija za ocene potencialov lesa v SlovenijiŠpela Ščap, Matevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2014, original scientific article Abstract: Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.
Keywords: modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4802; Downloads: 2549
Full text (958,67 KB) |
195. |
196. Sexual dimorphism and distribution OF Daphne laureola L. in the Bohor areaMiha Jagrič, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2013, original scientific article Abstract: Gynodioecious Daphne laureola L. is one of six species of the genus Daphne L. native to Slovenia. The main goals of this research were to determine the distribution of Daphne laureola in the Bohor area, the sexual structure of populations and its correlation with site conditions, and whether morphological differences exist between females and hermaphrodites beyond those of flower structure. Four research plots located on the north side of Bohor were selected - two in each altitude range. A total of 277 plants were studied to determine the sexual structure of the populations, 90 of which were additionally studied for sexual dimorphism. The species was recorded for the first time in quadrant 9959/1 of the Central European flora mapping grid, extending its previously known distribution. The share of female plants was between 3.17% and 47.17% and was lower at higher altitudes. The frequency of plants, morphological traits, and the proportion of female individuals are highly correlated with environmental factors. Plants bore more flowers at higher altitudes, and leaves were longer, with rounder tips and sharper bases.The majority of morphological differences between females and hermaphrodites were minor and not statistically significant.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4739; Downloads: 2458
Full text (834,27 KB) |
197. Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6JMiha Humar, Nejc Thaler, 2013, original scientific article Abstract: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava.
Keywords: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4779; Downloads: 2160
Full text (610,98 KB) |
198. Lesna biomasa iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih vrstTina Jemec, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2012, original scientific article Keywords: lesna biomasa, hitrorastoče drevesne vrste, energetski viri, kloni, produkcija biomase, hitrorastoči nasadi, lesni sekanci
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4528; Downloads: 1962
Full text (483,56 KB) |
199. Vrednotenje življenjske dobe lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in bakeretanolaminskimi pripravki v tretjem razredu izpostavitveBoštjan Lesar, Miha Humar, 2010, original scientific article Abstract: V raziskavi smo preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve, z dvoslojnim testom. V prvem delu raziskave smo naravnim razmeram izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z vodnimi emulzijami montana in polietilenskih voskov v kombinaciji z borovimi spojinami. V drugem delu testa pa smo testirali vzorce, zaščitene z baker-etanolaminskim pripravkom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija z emulzijami voskov in pripravki na osnovi bakra podaljšuje življenjsko dobo lesa, a je zaščita s pripravki na osnovi bakrovih spojin boljša. Odpornost lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in baker etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije emulzije/ raztopine in kakovosti lesa. Na podlagi spremljanja vlažnosti in temperature lesa smo ugotovili, da se v lesu ustvarjajo ustreznejše vlažnostne razmere za razvoj gliv, kot bi sklepali iz meritev temperature in vlažnosti zraka.
Keywords: borove spojine, bakrove spojine, les, vlažnost lesa, naravna odpornost, napovedovanje življenjske dobe
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4613; Downloads: 1954
Full text (327,94 KB) |
200. Minimalne fungicidne in fungistatične koncentracije borovih učinkovin za kurativno zaščito lesaBoštjan Lesar, Miha Humar, 2009, other scientific articles Abstract: V raziskavi smo določili minimalno fungicidno mejno vrednost borove kisline inbakrovega sulfata pentahidrata za tri glive rjave (Gloeophyllum trabeum, Serpula lacrymans in Antrodia vaillantii) in tri glive bele trohnobe (Trametesversicolor, Pleurotus ostreatus in Hypoxylon fragiforme). Kurativno učinkovitost smo določali tako, da smo okužene smrekove in bukove lesne vzorce za 10 min potopili v vodno raztopino bakrovih oziroma borovih učinkovin. Zatem smo jih postavili na sterilno hranilno gojišče in opazovali preraščnje. Rezultati kazejo, da so borove učinkovine boljsi fungicidi kot bakrove spojine. Minimalna inhibitorna koncentracija borove kisline v lesu za kurativno zaščito je približno petkrat višja od mejne inhibitorne koncentracije za preventivno zaščito.
Keywords: bakrove spojine, borove spojine, zaščita lesa, razkroj lesa, glive, zaščita lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4675; Downloads: 1976
Full text (193,33 KB) |
