1951. |
1952. |
1953. |
1954. |
1955. |
1956. |
1957. Patologija malignih tumorjev dojkeJanez Lamovec, 1998, review article Abstract: Merfološka opredelitev tumorjev dojke po načelih moderne kirurške patologije tumorja daje kliniku poleg osnovnih podatkov o naravi tumorja tudi pomembne prognostične informacije. Pri karcinomu dojke so med njimi na vrhu pomembnosti: stanje aksilarnih bezgavk (pozitivne ali negativne bezgavke), stopnja malignosti tumorja, velikost tumorja, verjetno tudi histološki tip. Z razvojem modernih tehnologij lahko tako patolog kot klinik uporabljata še mnoge nove metode, s katerimi opredeljujeta tumor tudi biokemično in molekularno. Zaenkrat pa vse te nove opredelitve še ne dosegajo prognostične veljave klasičnih morfoloških lastnosti. Prav zato pa mora patolog skrbno upoštevati priporočila in pravila o obdelavi kirurškega vzorca, da lahko opredeli vrsto morfoloških lastnosti, ki vsebujejo največ napovedno veljavnih podatkov. V članku govorim o osnovnih morfoloških metodah, o posameznih pomembnejših tumorjih dojke ter o nekaterih novih biokemičnih in molekularnih metodah v diagnostiki raka dojke. Published in DiRROS: 22.11.2023; Views: 308; Downloads: 92 Full text (468,00 KB) |
1958. Citodiagnostika tumorjev dojkeAna Pogačnik, 1998, review article Abstract: Aspiracijska biopsija s tanko iglo je tehnično nezahtevna, hitra in zanesljivapredoperativna diagnostična metoda lezij v dojki, ki jo lahko izvedemo brez kakršnih koli poprejšnjih priprav. Občutljivost in specifičnost metode sta v rokah izkušenega citopatologa približno 90 odstotni, napovedana veljavnost pozitivnega rezultata pa je okoli 99%. Napačno pozitivni in tudi napačno negativni rezultati so redki, še posebno v primerih, ko citopatolog sam izvaja aspiracijsko biopsijo in interpretira spremembe. Published in DiRROS: 22.11.2023; Views: 475; Downloads: 110 Full text (188,40 KB) |
1959. Ultrazvočna anatomija dojke, instrumentacija in tehnika sonomamografijeFranc Guna, 1998, review article Abstract: Na normalni ultrazvočni sliki dojke - sonomamogramu - ločimo hiperehogeni kožni sloj, hipoehogeno podkožno maŠčevje, ehogeno fibroglandularno plast, hipoehogeno nekonstantno retroglandularno maščevje, za njim pa črtasto strukturirano maščobno tkivo. Za ultrazvočno preiskavo dojke potrebujemo vrhunski diagnostični aparat z visokofrekventno (najmanj 7,5 Mhz) linearno ultrazvočno sondo z velikim vidnim poljem. Pregled opravimo tako, da preiskovanka leži na hrbtu, roko ima pod glavo, dojko pa preiskujemo od oboda proti bradavici in nazaj, tako da je vidno polje sonde pravokotno na radius dojke. Published in DiRROS: 22.11.2023; Views: 284; Downloads: 97 Full text (209,62 KB) |
1960. Rentgenska anatomija normalne dojkeKristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, 1998, review article Abstract: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi, vpliva več dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija. V rodnem obdobju so pogoste benigne spremembe, ki jih je mogoče opredeliti le histološko. Mamografsko se kažejo največkrat kot povečana gostota tkiva in lahko predstavljajo diferencialno-diagnostičen problem. Published in DiRROS: 22.11.2023; Views: 337; Downloads: 111 Full text (235,85 KB) |