121. Itrana : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta 'Itrana' se uporablja za pridelavo olja kot za pripravo namiznih oljk. Za sorto sta značilna hitra rast in dobro ukoreninjenje. Sorta ima zbito in pokončno krošnjo. Za oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki so 'Leccino', 'Pendolino' in 'Olivastro'. Sorta ima delno izmenično rodnost. Olje vsebuje srednje veliko tokoferolov in biofenolov ter velik delež oleinske kisline. Dobro prenaša nizke temperature. Občutljiva je za napad oljčne muhe, neobčutljiva pa za pavje oko.
Keywords: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Published in DiRROS: 13.05.2021; Views: 1161; Downloads: 567
 Full text (1,19 MB)
This document has many files! More... |
122. Mata : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta 'Mata' je v Sloveniji v primerjavi z drugimi sortami redkeje zastopana, saj se zaradi majhne vsebnosti olja priporoča samo kot sorta za vlaganje. Za sorto so značilni dolgi pokončni poganjki s slabšo olistanostjo v spodnjem delu krošnje. Sorta pozno stopi v rodnost. Stopnja samooploditve je zelo nizka, zato potrebuje opraševalne sorte, ki pa niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Zreli plodovi začnejo hitro odpadati, zato spada med sorte, ki jih treba zgodaj obrati. Oljčno olje sorte 'Mata' ima veliko vsebnost biofenolov in srednjo vsebnost tokoferolov. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
Keywords: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Published in DiRROS: 13.05.2021; Views: 1004; Downloads: 520
Full text (1,72 MB)
This document has many files! More... |
123. Drobnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, Viljanka Vesel, 2021, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta 'Drobnica' je bila dobro zastopana v Slovenski Istri do pozebe leta 1956. Po pozebi jo je nadomestila sorta 'Istrska belica'. Za sorto 'Drobnica' je bila ugotovljena znotrajsortna raznolikost, saj so bili ugotovljeni štirje različni genotipi. Drevo je srednje bujno in pokončne rasti. Za sorto so značilni kratki, ozki in drobni listi. Za dobro oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki trenutno še niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Olje vsebuje srednje veliko biofenolov in tokoferolov. Sorta je malo občutljiva na oljčno muho in nizke temperature, občutljiva pa je na pavje oko in oljčnega molja.
Keywords: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Published in DiRROS: 13.05.2021; Views: 1019; Downloads: 511
Full text (1,48 MB)
This document has many files! More... |
124. Črnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Sorta Črnica se uvršča med udomačene sorte. Pred pozebo leta 1956 je bila najbolj razširjena sorta v Slovenski Istri. Po pozebi se je zaradi precepljanja sortna sestava spremenila v prid Istrske belice. Drevo sorte Črnica je bujno do srednje bujno, krošnja je razširjena in bolj redka, internodiji pa daljši, z večjimi koti izraščanja. Sorto lahko spoznamo tudi zaradi temno zelenega videza, saj je zgornja stran lista izrazito temno zelene barve, medtem ko je spodnji del lista svetlo sivo zelen. Sorta pozno stopi v rodnost.
Keywords: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Published in DiRROS: 13.05.2021; Views: 989; Downloads: 529
Full text (1,40 MB)
This document has many files! More... |
125. Zasnova, delovanje in izzivi presejalnega programa DoraKristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Veronika Kutnar, Maksimiljan Kadivec, 2020, published professional conference contribution Keywords: onkologija, presejalni programi, rak dojke, obvladovanje raka
Published in DiRROS: 08.04.2021; Views: 961; Downloads: 323
Full text (63,86 KB) |
126. |
127. |
128. Prognostic impact of PD-1 and PD-L1 expression in malignant pleural mesothelioma : an international multicenter studyLuka Brčić, Thomas Klikovits, Zsolt Megyesfalvi, Berta Mosleh, Katharina Sinn, Richard Hritcu, Viktoria Laszlo, Tanja Čufer, Aleš Rozman, Izidor Kern, Katja Mohorčič, 2021, original scientific article Abstract: Background: Programmed cell death 1/programmed death ligand 1 (PD-1/PD-L1) immune-checkpoint blockade is a promising new therapeutic strategy in cancer. However, expression patterns and prognostic significance of PD-L1 and PD-1 are still controversial in human malignant pleural mesothelioma (MPM). Methods: Formalin-fixed paraffin-embedded (FFPE) tumor samples from 203 MPM patients receiving standard treatment without immunotherapy were collected from 5 European centers. PD-L1 and PD-1 expression of tumor cells (TCs) and tumor-infiltrating lymphocytes (TILs) were measured by immunohistochemistry and correlated with clinical parameters and long-term outcome. Results: High (>10%) PD-L1 TC and PD-1 TILs expressions were found in 18 (8%) and 39 (24%) patients, respectively. PD-L1 was rarely expressed by TILs [>/=1%, n=13 (8%); >10%, n=1]. No significant associations were found between the PD-L1 or PD-1 expression of TCs or TILs and clinicopathological parameters such as stage or histological subtype. Notably, patients with high (>10%) TC-specific PD-L1 expression exhibited significantly worse median overall survival (OS) (6.3 vs. 15.1 months of those with low TC PD-L1 expression; HR: 2.51, P<0.001). In multivariate cox regression analysis adjusted for clinical parameters, high TC PD-L1 expression (>10%) proved to be an independent negative prognostic factor for OS (HR: 2.486, P=0.005). There was no significant correlation between PD-L1 or PD-1 expression of TILs and OS. Conclusions: In this multicenter cohort study, we demonstrate that high (>10%) PD-L1 expression of TCs independently predicts worse OS in MPM. Further studies are warranted to investigate the value of PD-L1/PD-1 expression as a marker for treatment response in MPM patients receiving immunotherapy.
Keywords: mesothelioma - anatomy and histology - analysis, 1malignant pleural mesothelioma, programmed death-ligand 1, programmed cell death 1, PD-L1
Published in DiRROS: 31.03.2021; Views: 1287; Downloads: 554
 Link to file |
129. Deset let Državnega presejalnega programa za raka dojk DoraKatja Jarm, Kristijana Hertl, Mateja Krajc, Cveto Šval, Veronika Kutnar, Mateja Kurir-Borovčić, Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Maksimiljan Kadivec, 2020, original scientific article Abstract: Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske unije pozvala, da jih vzpostavijo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske iz
ciljne skupine. Ženske v starosti od 50 do 69 let so vsaki dve leti pisno vabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od leta 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih
enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno- diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje raka, odkritega v presejanju. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Značilnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov, od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Keywords: presejalni programi, rak dojk, presejalni register
Published in DiRROS: 18.03.2021; Views: 1443; Downloads: 416
Full text (322,91 KB) |
130. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceAlenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Nikola Bešić, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Published in DiRROS: 12.03.2021; Views: 1347; Downloads: 417
Full text (2,53 MB) |
