131. Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1995, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno. Keywords: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4565; Downloads: 1902 Full text (1,65 MB) |
132. |
133. |
134. |
135. |
136. Regional profile of wood mobilisation challenges : SloveniaŠpela Ščap, Mitja Piškur, Matevž Triplat, Jaka Klun, Peter Prislan, Tine Premrl, Nike Krajnc, Andrej Breznikar, Mateja Cojzer, Živan Veselič, Jurij Beguš, 2014, treatise, preliminary study, study Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2926; Downloads: 745 Full text (1,28 MB) |
137. Krepitev zmogljivosti : usposabljanje gozdarskega sektorja za boljše delo z lokalnim prebivalstvom, Gvajana, Iwokrama : končno poročiloJurij Beguš, Aleš Poljanec, 2013, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdna politika, lokalne skupnosti, svetovanje, metode sodelovanja, Gvajana Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2888; Downloads: 833 Full text (81,20 MB) |
138. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3789; Downloads: 1005 Full text (10,11 MB) |
139. Razvoj in promocija gozdarskega zgibnega traktorja Woody NewBoštjan Košir, Marjan Lipoglavšek, Janez Krč, Jurij Marenče, Darko Klobučar, Jure Pokorn, Mirko Medved, Robert Robek, Robert Kranjc, 2000, final research report Keywords: spravilo lesa, gozdarski traktor, Woody, ergonomija, študij časa, poškodba drevja, obremenitev delavca, izpušni plin, poškodba tal, kalkulacija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3171; Downloads: 949 Full text (40,34 MB) |
140. Primerjava padavin na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v SlovenijiUrša Vilhar, Rok Zupin, Jurij Diaci, 2017, original scientific article Abstract: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdne ekosisteme, saj pomembno vplivajo na njihovo preskrbo z vodo. Hkrati so gozdovi pomembni z vidika prestrezanja padavin in zadrževanja vode v tleh, s čimer prispevajo k uravnavanju količine vodnih virov v porečju. Natančnejše poznavanje porazdelitve padavin v gozdnih ekosistemih je vse pomembnejše tudi zaradi podnebne spremenljivosti, ki vpliva na spremembe padavinskega režima ter pogostnost in intenzivnost izrednih padavinskih dogodkov. Namen naše raziskave je bil analizirati padavine na osmih ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji v letih od 2004 do 2013, na katerih smo z rednimi dvotedenskimi meritvami spremljali padavine na prostem, prepuščene padavine, odtok po deblu ter sestojne padavine. Ugotavljali smo, v kolikšni meri je količina sestojnih padavin v gozdu odvisna od geografske lege, reliefa in mešanosti drevesnih vrst. Primerjali smo tudi padavine na prostem s padavinami najbližje postaje ARSO. Količina padavin na ploskvah se je zelo razlikovala zaradi razgibanega površja in splošne porazdelitve padavin v Sloveniji. Letne prepuščene padavine na ploskvah so znašale od 77 % do 103 % padavin na prostem. Letni odtok po deblu na ploskvah s prevladujočo bukvijo je bil od 2 % do 15 % padavin na prostem. Letne sestojne padavine na ploskvah so v povprečju znašale 94 % padavin na prostem in so naraščale z nadmorsko višino ploskev. Padavine na prostem ter na najbližjih postajah ARSO so se večinoma dobro ujemale, razen na ploskvah Fondek v Trnovskem gozu in Tratice na Pohorju, ki sta v topografsko razgibanih gorovjih. V primeru nerazpoložljivosti podatkov o padavinah v topografsko razgibanih območjih je potrebna previdnost pri uporabi podatkov z najbližje postaje ARSO. Jasne povezave med količino sestojnih padavin in mešanostjo drevesnih vrst nismo ugotovili, saj je nabor ploskev v raziskavi majhen, hkrati pa so geografsko tako oddaljene, da na sestojne padavine bolj vpliva splošna porazdelitev padavin v Sloveniji. Za ugotavljanje vpliva mešanosti drevesnih vrst na sestojne padavine bi morali spremljati padavine na majhnem območju s čim bolj enotno topografijo, orografskimi dejavniki ter na več ploskvah z različnimi deleži drevesnih vrst Keywords: prepuščene padavine, odtok po deblu, sestojne padavine, mešanost drevesnih vrst, topografija Published in DiRROS: 22.03.2017; Views: 4946; Downloads: 823 Full text (983,40 KB) |