691. Katalog gliv mikoteke in herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije : poročiloMaja Jurc, Dušan Jurc, Alenka Munda, Milica Tortić, Stana Hočevar, Andrej Piltaver, 1994, treatise, preliminary study, study Keywords: glive, mikoteka, herbarij
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2984; Downloads: 800
 Full text (5,50 MB) |
692. |
693. Mikoteka in herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije : elaboratMaja Jurc, Franc Batič, Dušan Jurc, Hojka Kraigher, Igor Sirk, Anton Kralj, 1994, treatise, preliminary study, study Keywords: zbirka, glive, lišaji, rastline, mikoriza, žive kulture gliv
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3276; Downloads: 888
Full text (4,37 MB) |
694. Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2014 :
(jesensko poročilo)Tina Volk, Barbara Zagorc, Ben Moljk, Matej Bedrač, Marjeta Pintar, Maja Kožar, 2014, treatise, preliminary study, study Keywords: kmetijstvo, kmetijska ekonomika, kmetijska politika, kmetijski trgi, pregledi, 2013, ocena stanja, Slovenija, predhodno poročilo, zeleno poročilo
Published in DiRROS: 11.07.2017; Views: 4525; Downloads: 1009
 Link to full text |
695. |
696. |
697. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017, professional article Abstract: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Keywords: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
Published in DiRROS: 22.03.2017; Views: 5216; Downloads: 1151
Full text (5,00 MB) |
698. |
699. |
700. |
