Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Jo��t Maja) .

631 - 640 / 704
First pagePrevious page60616263646566676869Next pageLast page
631.
Epidemiologija raka debelega črevesa in danke
Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, 2013, published scientific conference contribution

Abstract: Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi v Sloveniji, nastane ena od rakavih bolezni. Za leto 2008 je ocenjeno, da je za rakom debelega črevesa in danke po svetu zbolelo 1.235.108 ljudi (9,8 % vseh novih primerov raka), umrlo pa 609.051 ljudi. Ocenjujejo, da je v Evropi leta 2008 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 229.229 moških in 203.185 žensk, umrlo pa 110.059 moških in 102.160 žensk. Pri obeh spolih sodi rak debelega črevesa in danke med najpogostejše rakave bolezni; pri moških je bil z 12,8 % na tretjem mestu (za rakom prostate in pljučnim rakom), pri ženskah pa s 13,1 % na drugem, za rakom dojk. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2008 pri nas za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.453 ljudi, od tega 827 moških (83,0/100.000) in 626 žensk (61,0/100.000), umrlo pa 758 bolnic in bolnikov, kar je 13 % vseh smrti zaradi raka. Največ rakov je vzniknilo na debelem črevesu (57 %), 9 % na rektosigmoidni zvezi, 44 % pa jih je nastalo v danki. Incidenca se veča od sredine 50. let prejšnjega stoletja, strmeje v zadnjih dvajsetih letih. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa je še vedno pri preveč primerih odkrita v napredovali obliki. V preventivi raka debelega črevesa je najpomembnejši zdrav življenjski slog z vzdrževanjem normalne telesne teže, z nekajenjem, zdravo prehrano in telesno dejavnostjo. K odkrivanju bolezni v začetnem stadiju oz. odstranitvi predrakavih sprememb pa bo največ prispevalo organizirano populacijsko presejanje prebivalcev v programu Svit.
Keywords: epidemiologija, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3169; Downloads: 868
.pdf Full text (406,25 KB)

632.
Rak neznanega izvora
Maja Ebert Moltara, Matej Bračko, Jožica Červek, 2005, professional article

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3357; Downloads: 777
.pdf Full text (144,93 KB)

633.
Samoodvzem vaginalnega vzorca za test HPV pri neodzivnicah presejalnih programov raka materničnega vratu
Urška Ivanuš, Maja Primic-Žakelj, 2012, original scientific article

Abstract: Ozadje in namen: V dobro organiziranih presejalnih programih raka materničnega vratu v Evropi in tudi Sloveniji se večina novih primerov raka materničnega vratu pojavlja pri tistih ženskah, ki se presejalnih pregledov ne udeležujejo redno. Iskanje novih načinov za povečanje pregledanosti ciljne populacije postaja zato eden vodilnih izzivov na tem področju. Po izsledkih preglednih raziskav in metaanaliz je najučinkovitejša metoda za povečanje odzivnosti vabilo neodzivnicam za samoodvzem vaginalnega vzorca za odkrivanje okužbe z visokotveganimi humanimi papilomskimi virusi (test HPV) na domu. Zanimalo nas je, kako učinkovita je ta metoda pri odkrivanju predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu v primerjavi z obstoječimi pristopi k neodzivnicam organiziranih presejalnih programov. Metode: Sistematični pregled rezultatov objavljenih raziskav na področju presejanja neodzivnic rednih organiziranih presejalnih programov v Evropi, z metodo samoodvzema vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Rezultati: Glavna rezultata raziskav sta odzivnost žensk, ki so na dom prejele tester za samoodvzem, in delež odkritih hudih predrakavih sprememb ali raka materničnega vratu (CIN 2+). Dodatni rezultati so vrste v raziskavah uporabljenih testerjev in metod analize testov HPV, kakovost samoodvzetih vzorcev, prevalenca HPV v skupini žensk, ki so opravile samoodvzem vaginalnega vzorca, in udeležba v presejanju HPV-pozitivnih žensk v nadaljnji diagnostiki. Zaključek: Številne raziskave enotno kažejo, da je za povečanje pregledanosti v dobro organiziranih presejalnih programih in nadaljnje zmanjšanje incidence raka materničnega vratu najbolj obetaven pristop alternativno presejanje neodzivnic s samoodvzemom vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Ker pa se rezultati med raziskavami in državami razlikujejo, je treba pred nadgradnjo obstoječega presejalnega programa novo metodo pilotno preveriti v ciljni skupini neodzivnic programa v okolju, v katerem se izvaja redno presejanje.
Keywords: rak materničnega vratu, vaginalni brisi, papilomavirusi, presejalni testi
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3116; Downloads: 878
.pdf Full text (1003,95 KB)

634.
Ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus)
Tine Hauptman, Roman Pavlin, Maja Jurc, 2018, professional article

Keywords: poškodbe in varstvo gozdov, tujerodne vrste, ambrozijski podlubniki, Xylosandrus germanus
Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 3464; Downloads: 755
.pdf Full text (160,49 KB)

635.
636.
637.
Zdravila za podporno in paliativno zdravljenje
Jožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2017, not set

Abstract: Na podlagi dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji smo leta 2008 izdali prvi nacionalni seznam ključnih zdravil za obravnavo najpogostejših simptomov in sindromov pri bolnikih z rakom. Prvo dopolnitev smo opravili januarja 2012, z 2. izdajo. V tokratni, 3. izdaji smo simptome povezali v smiselna poglavja, nekatere dodali in seznam dopolnili z novimi zdravili, ki so trenutno dostopna in registrirana pri nas.
Keywords: paliativna oskrba, zdravila, podporno zdravljenje, onkološko zdravljenje
Published in DiRROS: 27.12.2017; Views: 4064; Downloads: 890
.pdf Full text (265,82 KB)

638.
Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Maja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, original scientific article

Abstract: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Keywords: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Published in DiRROS: 25.10.2017; Views: 5578; Downloads: 3220
.pdf Full text (2,76 MB)
This document has many files! More...

639.
Prof. dr. Marko Accetto (9. avgust 1936 - 22. junij 2017)
Igor Dakskobler, Mitja Zupančič, 2017, popular article

Keywords: biografije, bibliografije
Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 4153; Downloads: 677
.pdf Full text (140,33 KB)

640.
Search done in 0.39 sec.
Back to top