91. Analiza konizacij v Sloveniji v letih 2009-2018 : diagnostika, zdravljenje in rezultati zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu v SlovenijiAna Lasič, Urška Ivanuš, Tine Jerman, Špela Smrkolj, Branko Cvjetičanin, David Lukanovič, Mojca Florjančič, 2019, published scientific conference contribution Keywords: rak materničnega vratu, presejalni programi, citopatologija
Published in DiRROS: 10.04.2020; Views: 2194; Downloads: 921
 Link to full text
This document has many files! More... |
92. |
93. Ecological time series and integrative taxonomy unveil seasonality and diversity of the toxic diatom Pseudo-nitzschia H. Peragallo in the northern Adriatic SeaTimotej Turk Dermastia, Federica Cerino, David Stanković, Janja Francé, Andreja Ramšak, Magda Tušek-Žnidarič, Alfred Beran, Vanessa Natali, Marina Cabrini, Patricija Mozetič, 2020, original scientific article Keywords: Pseudo-nitzschia, morphology, phylogeny, seasonality, time series, Adriatic Sea
Published in DiRROS: 18.03.2020; Views: 2872; Downloads: 876
Link to file |
94. Obsevanje bolnikov z vstavljenim srčnim spodbujevalnikom ali defibrilatorjemIrena Oblak, Primož Peterlin, David Žižek, 2019, professional article Abstract: Znano je, da ionizirajoče sevanje lahko okvari vstavljeno elektronsko napravo, kot je srčni spodbujevalnik (angl. pacemaker, PM) ali kardioverter-defibrilator (angl. implantable cardioverter defibrillator, ICD), če leži v obsevalnem polju. Nedavna odkritja pa navajajo tudi možno okvaro elektronske naprave, ki leži izven obsevalnega polja, zaradi sipanega sevanja oz. nastanka sekundarnih nevtronov, predvsem pri uporabi višjih energij fotonskega snopa. Iz tega razloga so bila izdelana nova priporočila obsevanja bolnikov z vstavljenimi srčnimi spodbujevalniki ali kardioverterji-defibrilatorji.
Keywords: radioterapija, srčni spodbujevalnik, okvara elektronske naprave, defibrilator
Published in DiRROS: 13.01.2020; Views: 2534; Downloads: 809
 Full text (83,54 KB) |
95. Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v KoprivniJanez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, original scientific article Abstract: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Keywords: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Published in DiRROS: 29.11.2019; Views: 6852; Downloads: 2188
Link to full text
This document has many files! More... |
96. Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v KoprivniJanez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, original scientific article Abstract: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Keywords: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Published in DiRROS: 29.11.2019; Views: 1954; Downloads: 620
Link to full text |
97. Razlike v fenološkem razvoju prevladujočih drevesnih vrst na Pahernikovi gozdni posesti ocenjene z analizo satelitskih posnetkovAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2019, original scientific article Abstract: Fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na območju Pahernikove posesti smo ocenjevali na podlagi satelitskih posnetkov misije Sentinel-2. Analizirali smo normirane diferencialne vegetacijske indekse (NDVI) v obdobju od 29. marca do 15. oktobra 2017. Na podlagi razlik v vegetacijskem indeksu NDVI je mogoče ocenjevati fenološki razvoj prevladujočih drevesnih vrst bukve (Fagus sylvatica L.), smreke (Picea abies L. (Karsten)) in macesna (Larix decidua Mill.) v gozdnih sestojih. Na območju posesti ugotavljamo omejitve ocenjevanja fenološkega razvoja smreke v mešanih sestojih smreke in jelke (Abies alba Mill.), ki imajo podobne vrednosti NDVI. Pri bukvi pa smo ugotovili manjšanje vrednosti NDVI na posnetkih 21. aprila in 5. oktobra z višanjem nadmorske višine, kar povezujemo s poznejšim olistanjem in hitrejšim rumenenjem listov bukve na višjih nadmorskih višinah.
Keywords: raznodobni gozdovi, bukev, Fagus sylvatica L., smreka, Picea abies L. (Karsten), gradient nadmorske višine, Sentinel-2, NDVI, kompozitna slika, Dravsko Pohorje
Published in DiRROS: 19.10.2019; Views: 3005; Downloads: 841
Full text (512,90 KB) |
98. |
99. Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontroleDavid Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, professional article Abstract: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Keywords: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
Published in DiRROS: 23.04.2019; Views: 3150; Downloads: 885
Full text (255,15 KB) |
100. |
