111. Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, SlovenijaKatarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, original scientific article Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem. Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 2362; Downloads: 1367 Full text (950,76 KB) |
112. Umiranja jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji : pregled raziskav katedre za tehnologijo lesaKatarina Čufar, 1997, review article Abstract: Predstavljamo pregled raziskav Katedre za tehnologijo lesa pod vodstvom dr. Torellija o propadanju jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Raziskave v obdobju 1985-1996 so vključevale spremljanje stanja jelke s pomočjo merjenja električne upornosti (EU), anatomske in fiziološke interpretacije meritev EU, upadanje rasti in prirastka, študij fenologije, reproduktivne rasti, pojava sekundarne krošnje, ugotavljanje vlažnosti in kvalitete lesa, število sluznih celic v skorji in travmatskih smolnih kanalov v lesu ter odziv lesa in skorje na poškodovanje Keywords: jelka, Abies alba, propadanje, električna upornost, anatomija lesa, anatomija skorje, rast Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 2410; Downloads: 1335 Full text (874,15 KB) |
113. Cene lesnih goriv v Sloveniji v drugi polovici leta 2021 : naloga v okviru aktivnosti javne gozdarske službe GIS 5/3.2 : spremljanje tokov lesa in trga z lesom v SlovenijiDarja Stare, Katarina Flajšman, 20201, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, lesna goriva, drva, peleti, sekanci, briketi, cene Published in DiRROS: 02.11.2021; Views: 884; Downloads: 247 Full text (779,24 KB) |
114. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi Published in DiRROS: 15.06.2021; Views: 939; Downloads: 614 Full text (21,22 MB) This document has many files! More... |
115. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2019, not set Keywords: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi Published in DiRROS: 15.06.2021; Views: 1055; Downloads: 634 Full text (32,25 MB) This document has many files! More... |
116. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2020, not set Keywords: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi Published in DiRROS: 15.06.2021; Views: 1281; Downloads: 621 Full text (47,00 MB) This document has many files! More... |
117. Green space area and type affect bird communities in a South-eastern European cityMaarten De Groot, Katarina Flajšman, Tomaž Mihelič, Urša Vilhar, Primož Simončič, Andrej Verlič, 2021, original scientific article Abstract: Urbanization decreases the species richness and results in the homogenization of bird communities. Bird species are important indicator species for biodiversity and reflect the habitat quality of urban forests and other green spaces. In this study we investigated the key drivers that influence bird communities in urban forests and green spaces in the Southeastern European city of Ljubljana, Slovenia. We were interested in how the number of species, species dissimilarity and indicator species are affected by the type of green space (urban forest vs park), area of green space and type of urbanization (urban vs peri-urban areas). We sampled birds twice in 2012 in 39 standardized point counts across Ljubljana. We found that the abundance was influenced by the area of the green space. Species dissimilarity and species turnover are affected by the area and type of green space. Interestingly, the analysis showed that the species composition of peri-urban areas was similar to that of urban areas. Indicator species were found for all environmental variables. On the basis of the results, we suggest the strategy that would increase the diversity of birds and increase the stability of their populations in urban areas. Urban planners should encourage 1) both forests and parks since they harbour different species of birds, 2) larger green spaces since larger areas have species that are more typical of larger areas and 3) a mosaic of a larger number of smaller forest remnants combined with larger forest complex serving as source areas. Keywords: urban forest, bird species composition, forest remnant, urbanization, peri-urban forest, bird monitoring, species richness Published in DiRROS: 14.06.2021; Views: 1269; Downloads: 606 Full text (842,93 KB) This document has many files! More... |
118. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v SlovenijiPrimož Strojan, Aleksandar Aničin, Jelena Azarija, Saba Battelino, Bogdan Čizmarevič, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Marta Dremelj, Aleš Fidler, Matic Glavan, Cvetka Grašič-Kuhar, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Katarina Barbara Karner, Marko Kokalj, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Boštjan Lanišnik, Primož Levart, Jure Orel, Jošt Pavčič, Gaber Plavc, Luka Prodnik, Peter Pukl, Robert Šifrer, Matija Švagan, Jure Urbančič, Branko Zakotnik, Nina Zidar, Barbara Žumer, 2021, professional article Abstract: Priporočila za obravnavo rakov glave in vratu (RGV) v Sloveniji sledijo priporočilom in usmeritvam, povzetim v publikaciji neprofitne mreže 30 vodilnih severnoameriških inštitucij za obravnavo raka, National Comprehensive Cancer Network,1 in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Smernice predstavljajo poenoteno mnenje vseh štirih najpomembnejših deležnikov na področju obravnave rakov glave in vratu v državi: Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter Stomatološke klinike UKC Ljubljana, Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor ter Onkološkega inštituta Ljubljana Keywords: rak glave in vratu, zdravljenje, onkolško zdravljenje Published in DiRROS: 11.06.2021; Views: 1622; Downloads: 391 Full text (258,88 KB) |
119. Preživetje bolnikov z rakom v SlovenijiVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, professional article Abstract: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave. Keywords: breme raka, preživetje raka, bolniki Published in DiRROS: 10.06.2021; Views: 1317; Downloads: 348 Full text (199,66 KB) |
120. Radiološka slikovna diagnostika gliomov pri odraslihAna Leben, Katarina Šurlan Popović, 2019, not set Abstract: Gliomi so najpogostejši primarni možganski tumorji. Po novih smernicah jih razlikujemo na podlagi molekularnih označevalnikov, kar daje pomembno podlago za razvoj zdravljenja po meri bolnika. Tipizacija tumorjev je lahko invazivna s pomočjo biopsije in neinvazivna. Zadnja v zadnjem času pridobiva veliko vlogo zaradi razvoja radiogenomike, ki preučuje povezavo med slikovnimi fenotipi tumorjev in genomiko. Magnetnoresonančna ocena tumorjev, pri kateri uporabljamo številne standardne in funkcionalne sekvence, omogoča neinvazivno tipizacijo tumorjev glede na specifične morfološke značilnosti posameznih vrst tumorjev s posameznimi molekularnimi označevalci. Po pregledu obstoječe literature so avtorji v članku opisali slikovne značilnosti treh tumorskih genotipov, in sicer mutacije izocitratne dehidrogenaze, kodelecije 1p19q in metilacije promotorja metilgvanin metiltansferaze. Kljub hitremu razvoju radiogenomike primanjkuje obširnih študij z dovolj velikimi in standardiziranimi vzorci bolnikov, ki bi podale zanesljivejše rezultate. Keywords: rak (medicina), gliomi, molekularni markerji, magnetna resonanca, slikovna diagnostika, radiološka diagnostika Published in DiRROS: 08.04.2021; Views: 1195; Downloads: 409 Full text (1,03 MB) |