Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

There are two search modes available: simple and advanced. Simple search can include one or more words from the title, summary, keywords or full text, but does not allow the use of search operators. Advanced search allows to limit the number of search results by entering the search terms of different categories in the search window, as well as the use of Boolean search operators (AND, OR and AND NOT). In search results short formats of records are displayed and some data are displayed as links, which open a detailed description of the material (title link) or perform a new search (author or keyword link).

Help
Search in:
Options:
 


101 - 110 / 2000
First pagePrevious page78910111213141516Next pageLast page
101.
Hitra analiza tveganja fitoplazme na leskah : 'Candidatus Phytoplasma fragariae' - fitoplazme iz skupine 16SrV, katere največja podobnost je s sevi FD-D in FD70
Nataša Mehle, 2019, treatise, preliminary study, study

Abstract: Glavni sklepi: Skupna ocena tveganja: 'Ca. Phytoplasma fragariae' in/ ali fitoplazme skupine 16SrV (z največjo podobnostjo s sevi, ki na vinski trti povzročajo zlato trsno rumenico) so bile odkrite v propadajočih leskah iz geografsko ločenih nasadov v Sloveniji. V nekaterih nasadih je obseg propadanja lesk relativno velik. Glede na vzorec pojavljanja propadlih in propadajočih lesk v nekaterih proučevanih nasadih je zelo verjetno, da imamo prenašalca, ki fitoplazme učinkovito prenaša znotraj nasada, kakor zelo verjetno tudi med nasadi in morda tudi iz drugih rastlin, ki rastejo v okolici. Možnost vnosa z vegetativno razmnoženim materialom, in možnost širjenja v nasadu s koreninskimi mostički, nista izključeni. V vseh nasadih kjer je ena izmed proučevanih fitoplazem že prisotna (ali bo do vnosa še prišlo), lahko v primeru, da se ne uvedejo fitosanitarni ukrepi, pride do razširjanja v velikem obsegu. Ker okuženi grmi prej ali slej propadejo, bo škoda za lastnika intenzivnega nasada velika, posledično to lahko predstavlja tudi gospodarsko škodo za Slovenijo. Fitosanitarni ukrepi: S trenutnim znanjem o fitoplazmah na leski, je v primeru potrjene okužbe s fitoplazmami, pravilen ukrep težko določiti. S fitoplazmami okužene leske je vsekakor smiselno izruvati (s koreninami) in uničiti takoj ko se jih odkrije, saj obstaja velika verjetnost, da imamo v Sloveniji učinkovitega prenašalca teh fitoplazem. V primeru sajenja novih sadik je priporočljivo, da se sadi le sadike, ki izhajajo iz preverjeno neokuženih matičnih dreves. Matična drevesa bi bilo smiselno testirati na prisotnost fitoplazem tudi v primeru, če nimajo bolezenskih znamenj, saj obstaja možnost, da so fitoplazme kljub temu prisotne v rastlini. Ukrep glede tretiranja prenašalcev ne moremo predlagati, saj prenašalec pomemben za leske še ni poznan oziroma potrjen. Enako ni znano če obstajajo sorte, ki bi bile tržno zanimive in so hkrati odporne na okužbo s fitoplazmami.
Keywords: fitoplazme, leska
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 42; Downloads: 620
.docx Full text (1,97 MB)

102.
Development of draft Standard Operating Procedures (SOPs) available for the production of the reference materials identified in task 3.1 : grant agreement N. 773139
Anne-Marie Chappé, A Chabirand, P. Dahlin, C. de Krom, Tanja Dreo, Pascal Gentit, L Laurenson, F. Peter, D. Spadaro, A.D. van Diepeningen, René van der Vlugt, E. van Veen, Marcel Westenberg, 2019, treatise, preliminary study, study

Abstract: A general standard operating procedure (SOP) for the production of reference material (RM) for use in plant health diagnostics was developed. The general SOP was designed based on (limited) information on existing SOPs and guidelines available with the consortium partners. The general SOP describes the different steps required in the production process, ranging from the different possible sources of the reference material, tests to confirm its identity, possibly required multiplication steps to the actual production process. For each step in the process, criteria and critical points are identified. The criteria that reference material has to meet, and their minimum required levels as identified and described in Deliverable 3.1 of WP3 form an import basis of the final production process.
Keywords: plant health diagnostics
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 45; Downloads: 27
.pdf Full text (1,32 MB)
This document has many files! More...

103.
104.
Phenological trends of European beech stands along the Carpathian arc : a 20-year MODIS based analysis
M. Švik, O. Brovkina, Tatjana Veljanovski, Matjaž Čater, 2024, published scientific conference contribution abstract

Keywords: European beech, phenology, remote sensing, time series, vegetation index
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 59; Downloads: 10
.pdf Full text (669,32 KB)

105.
Revizija biodiverzitete v Krajinskem parku Ljubljansko barje : pilotna akcija
Nataša Mori, Al Vrezec, Davorin Tome, Urška Ratajc, 2020, treatise, preliminary study, study

Abstract: Pilotna akcija “Revizija biodiverzitete v kopenskih, negozdnih okoljih Krajinskega parka Ljubljansko barje« je bila izvedena v okviru projekta "Od podatkov o biodiverziteti do odločanja" (Interreg Evropa; BID-REX; 2016-2021). Projekt BIDREX je naslavljal problematiko uporabe podatkov o biodiverziteti v procesih odločanja na področju varstva narave. Namen pilotne akcije je bil testirati metodo »Revizija biodiverzitete«, ki so jo razvili na Univerzi Vzhodne Anglije in uspešno uporabili že na treh naravovarstveno pomembnih območjih Velike Britanije. Osnovni cilj pilotne akcije je bil ugotoviti, katero biodiverziteto in kako uspešno jo varujejo trenutni naravovarstveni ukrepi na Ljubljanskem barju, s poudarjenim pogledom na shemo Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP). Metodo smo zaradi razlik v obsegu biodiverzitetnih podatkov v primerjavi z originalno metodo prilagodili ter poskusno izvedli le na biodiverziteti kopenskih, negozdnih okolij Ljubljanskega Barja. Ta območja so na Barju namreč najbolj razširjena in se zanje izvaja največ naravovarstvenih ukrepov. V pilotni akciji smo najprej zbrali podatke o vseh vrstah v Krajinskem parku Ljubljansko barje ter s pomočjo sodelujočih strokovnjakov identificirali, katere vrste so, poleg Natura 2000 kvalifikacijskih vrst, prednostne, torej pomembne za varovanje na Ljubljanskem barju. V nadaljevanju smo, ponovno s pomočjo sodelujočih strokovnjakov, izvedli ekološko karakterizacijo in analizo občutljivosti prednostnih vrst na človekove dejavnosti. Nato smo prednostne vrste združili v “upravljalske cehe” – skupine vrst, ki za ohranjanje potrebujejo podobne naravovarstvene ukrepe. Ugotovili smo, da za večino prednostnih vrst, ki živijo na Barju primanjkuje novejših podatkov, ter natančnejših prostorskih podatkov, redki so sistematični popisi, s tem je povezano tudi slabo poznavanje razširjenosti in ekoloških potreb večine vrst. Zaradi teh razlogov je ekološka karakterizacija večine prednostnih vrst potekala na podlagi najboljše ocene strokovnjaka. V upravljalskih cehih, ki smo jih oblikovali smo identificirali indikatorske vrste – vrste, za katere obstaja največ podatkov o razširjenosti na Ljubljanskem barju, oziroma smo ocenili, da bi lahko služile kot pokazatelj stanja celotnega ceha. V vsakem cehu smo določili tudi krovno vrsto - to je vrsta, za katero se že izvajajo naravovarstveni ukrepi, oziroma bi bilo priporočljivo, da se načrtujejo.
Keywords: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, določitev upravljalskih cehov
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 29; Downloads: 314
.pdf Full text (9,31 MB)
This document has many files! More...

106.
Graph topological transformations in space-filling cell aggregates
Tanmoy Sarkar, Matej Krajnc, 2024, original scientific article

Abstract: Cell rearrangements are fundamental mechanisms driving large-scale deformations of living tissues. In three-dimensional (3D) space-filling cell aggregates, cells rearrange through local topological transitions of the network of cell-cell interfaces, which is most conveniently described by the vertex model. Since these transitions are not yet mathematically properly formulated, the 3D vertex model is generally difficult to implement. The few existing implementations rely on highly customized and complex software-engineering solutions, which cannot be transparently delineated and are thus mostly non-reproducible. To solve this outstanding problem, we propose a reformulation of the vertex model. Our approach, called Graph Vertex Model (GVM), is based on storing the topology of the cell network into a knowledge graph with a particular data structure that allows performing cell-rearrangement events by simple graph transformations. Importantly, when these same transformations are applied to a two-dimensional (2D) polygonal cell aggregate, they reduce to a well-known T1 transition, thereby generalizing cell-rearrangements in 2D and 3D space-filling packings. This result suggests that the GVM’s graph data structure may be the most natural representation of cell aggregates and tissues. We also develop a Python package that implements GVM, relying on a graph-database-management framework Neo4j. We use this package to characterize an order-disorder transition in 3D cell aggregates, driven by active noise and we find aggregates undergoing efficient ordering close to the transition point. In all, our work showcases knowledge graphs as particularly suitable data models for structured storage, analysis, and manipulation of tissue data.
Keywords: 3D vertex models, cell, software-engineering
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 32; Downloads: 1335
.pdf Full text (2,62 MB)
This document has many files! More...

107.
Recommendations for testing water samples, in particular for tomato brown rugose fruit virus
Katarina Bačnik, Ion Gutiérrez-Aguirre, Maja Ravnikar, Nataša Mehle, 2020, treatise, preliminary study, study

Abstract: Water can be an important source of plant pathogenic viruses. Usually they are present in low concentrations, but environmental waters still represent a potential pathway for virus transmission. Already over 30 years ago, plant viruses have been shown to be present in environmental waters in considerable amounts (Koenig, 1986). Since then, many questions concerning the origin, survival, and spread of plant viruses by water have been raised, especially in the light of increased irrigation and use of hydroponic systems in agriculture (Mehle and Ravnikar 2012). The majority of the plant pathogenic viruses recovered from environmental waters so far are very stable. They can infect plants via the roots without the aid of a vector and often have a wide host range (Mehle and Ravnikar 2012). The release of such viruses from plants can lead to their diffusion in streams, rivers and lakes, thereby ensuring the long-distance spread of viruses that would otherwise remain restricted to limited areas (Mehle et al., 2014; Mehle and Ravnikar, 2012).
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 40; Downloads: 17
.docx Full text (58,26 KB)
This document has many files! More...

108.
Analysis of forest canopy land surface temperature along the Carpathian Mountains over the last two decades
O. Brovkina, M. Švik, Tatjana Veljanovski, Matjaž Čater, 2024, published scientific conference contribution abstract

Keywords: thermal remote sensing, Landsat, forest canopy
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 53; Downloads: 14
.pdf Full text (788,62 KB)

109.
Priporočila za izboljšanje upravljanja z naravo v Krajinskem parku Ljubljansko barje
Davorin Tome, Al Vrezec, Nataša Mori, 2020, treatise, preliminary study, study

Abstract: Ljubljansko barje so naravoslovci začeli raziskovati že zelo zgodaj, v 18. stoletju, in zaradi bližine Ljubljane, precej bolj intenzivno kot druge dele Slovenije. Zato je v Sloveniji Ljubljansko barje med območji z najbolj raziskano biodiverziteto. Barje je tudi že več kot 100 let prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje (Beuk, 1920). Sprva so bili zakonsko zavarovani le posamezni deli Ljubljanskega barja, leta 2008 pa je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje. Barje je od leta 2004 varovano tudi v okviru Natura 2000 omrežja. Kljub izjemni pestrosti pa naravovarstveni ukrepi naslavljajo predvsem nekaj posameznih krovnih vrst in habitatnih tipov v okviru Nature 2000.
Keywords: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, upravljanje, ukrepi za varovanje biodiverzitete
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 33; Downloads: 2551
.pdf Full text (2,28 MB)
This document has many files! More...

110.
Search done in 0.75 sec.
Back to top