1. Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v SlovenijiJanez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, original scientific article Abstract: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Keywords: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Published in DiRROS: 29.12.2022; Views: 1521; Downloads: 639
 Full text (2,03 MB)
This document has many files! More... |
2. Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikomPeter Prislan, Domen Arnič, Špela Ščap, Nike Krajnc, Aleš Straže, 2020, professional article Abstract: Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.
Keywords: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv
Published in DiRROS: 06.04.2020; Views: 2105; Downloads: 654
Full text (219,11 KB) |
3. |
4. |
5. Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistemTadeja Trošt Sedej, 2005, original scientific article Abstract: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju.
Keywords: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4586; Downloads: 1832
Full text (313,35 KB) |
6. Wood species of the Central African republic : ash and silica contentNiko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, original scientific article Abstract: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %).
Keywords: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4083; Downloads: 1881
Full text (166,89 KB) |
7. Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015, treatise, preliminary study, study Keywords: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2540; Downloads: 723
Full text (10,55 MB)
This document has many files! More... |
8. |
9. |
10. Ugotavljanje prostega formaldehida v lesnih tvorivihDominika Gornik Bučar, Sergej Medved, 2000, original scientific article Abstract: Koli~ina prostega formaldehida v lesnih proizvodih je kljub nizkim vrednostim {e vedno predmet stalnega nadzora in tudi predmet novih raziskav. Kljub {tevilnim razvitim in tudi uporabljenim metodam danes {e ne obstaja univerzalna metoda, s katero bi z najve~jo zanesljivostjo ugotovili koli~ino vsebovanega prostega formaldehida v lesnih proizvodih. V razli~nih de`elah so uporabljajo razli~ne standardizirane metode. Korelacije med nekaterimi od njih{e niso znane. V prispevku smo ugotavljali vsebnost postega formaldehida vivernih plo{~ah po perforatorski metodi, s ciljem dolo~itve korelacije med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo. Ker na koli~ino spo{~enega prostega formaldehida vpliva tudi struktura materiala, smo ugotavljali tudi vpliv sestave iverne plo{~e na koli~ino oddanega formaldehida. Korelacija med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo je dobra (R2= 0,8265). Sestava iverne plo{~e, pri ~emer smo se omejili na razmerje med srednjim in zunanjima slojema iverne plo{~e, vpliva na koli~ino oddanega formaldehida.
Keywords: formaldehid, lesno tvorivo, lesni proizvod, vsebnost prostega formaldehida, perforatorska metoda, metoda komore
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4218; Downloads: 1791
Full text (640,02 KB) |
