1. Prirastne in anatomske značilnosti rdečega bora (Pinus sylvestris L.), izpostavljenega solem za posipanje cestiščTom Levanič, Primož Oven, 2002 Ključne besede: prirastoslovje, sol, vpliv na drevo, rast drevesa, kambijeva cona, rdeči bor, Pinus sylvestris, anatomija lesa, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2691; Prenosov: 986
 Celotno besedilo (920,62 KB) |
2. Inokulacija smreke (Picea abies /L./ Karsten) z mikoriznimi glivami : vpliv na rast in razvoj v drevesnici in po presaditviDominik Vodnik, Nada Gogala, 1997 Ključne besede: mikoriza, inokulacija, smreka, gliva, rast sejank, uspevanje glive, fiziologija, dejavniki okolja, onesnaženost tal, Žerjav
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2636; Prenosov: 940
Celotno besedilo (938,99 KB) |
3. |
4. |
5. Rastne značilnosti gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) v SlovenijiAleš Kadunc, Marijan Kotar, 2003 Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti gorskega javorja na štirih skupinskih gozdnih rastiščih v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 191gorskih javorjev s 30 lokacij. Na treh izmed njih smo opravljali desetdnevne meritve višinskega priraščanja mladic gorskega javorja. Pokazalo se je, da gorski javor v višino najhitreje raste na javorovjih, sledijo bukovja in nazadnje jelovo bukova rastišča. Kar zadeva debelinsko rast, v mladosti najhitreje rastejo javorovja, kasneje pa jih prehiti gorski javor z bukovih in jelovo bukovih rastišč. Debelinsko priraščanje je v pozitivni povezavi z velikostjo krošnje. Tekoči višinski prirastek najpogosteje kulminira med 12. in 14. letom starosti, debelinski pa med 20. in 40. letom. Povprečni starostni višinski prirastek doseže kulminacijo večinoma med 20. in 25. letom, povprečni debelinski prirastek pa med 30. in 50. letom starosti. Višinsko priraščanje gorskega javorja ima eno in izrazito kulminacijo v rastnisezoni, čas intenzivnega priraščanja pa traja 30-40 dni.
Ključne besede: gorski javor, Acer pseudoplatanus L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2848; Prenosov: 992
Celotno besedilo (388,94 KB) |
6. Rastne značilnosti velikega jesena (fraxinus excelsior l.) v SlovenijiAleš Kadunc, 2004 Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti velikega jesena na štirih skupinah gozdnih rastišč v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 162 velikih jesenov z 20 lokacij. Pokazalo se je, da najhitreje raste v višino veliki jesen na gabrovjih, po 70. letu ga prehiti jesen z jesenovih rastišč. Izrazito najpočasnejše rasti je jesen na gorskih bukovih rastiščih z apnenčasto matično podlago. Na teh rastiščih pokaže jesen zmerno, toda izrednovztrajno debelinsko rast, ki s starostjo ne upada in pri 80-90 letih preseže vse pre-ostale tri rastiščne skupine. Debelinska rast jesenovih, gabrovih in bukovih rastišč silikatne oziroma mešane podlage je do 50. leta strma, potem začne upadati, najpočasneje na jesenovih rastiščih. Tekoči višinski prirastek kulminira najpogosteje do 10. leta, povprečni starostni višinski prirastek pa do 20. leta. Tekoči debelinski prirastek kulminira med 6. in 67. letom, najpogosteje med 11.in 30. letom. Povprečni starostni debelinski prirastek kulminira v širšem razponu kot tekoči, in sicer med 12. in 99. letom, le redko pa pred 30. letom starosti. Razlike v višinskem in debelinskem priraščanju so lahko precejšnje tudi znotraj istih rastiščnih enot.
Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2674; Prenosov: 1023
Celotno besedilo (782,14 KB) |
7. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009 Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2791; Prenosov: 1006
Celotno besedilo (757,54 KB) |
8. |
9. |
10. O rastnih funkcijahAnton Cedilnik, 1979 Povzetek: Članek ima namen z matematičnega stališča osvetliti lastnosti funkcij, ki jih gozdarji, agronomi in biologi uporabljajo za opis rasti nekaterih količin, kot višinska, debelinska, prostorninska rast dreves v odvisnosti od časa in podobno. Navadno uporabljajo za ponazoritev teh procesov elementarne, odsekoma analitične funkcije, ker na takih lahko uporabimo metode aproksimacije eksperimentalnih podatkov. Vendar take funkcije le grobo kažejo dejanska dogajanja v majhnih intervalih neodvisne spremenljivke. Zato bi bilo treba postaviti trdnejše temelje in kriterije za določevanje tipov funkcij, ki bi bile primerne za opisovanje katerih koli pojavov te vrste. Ta študija je poskus v tej smeri.
Ključne besede: matematika, gozdarstvo, rastna funkcija, biološka rast, karakteristična funkcija, subjektivni čas, rast drevesa, mathematics, forestry, growth function, biological growth, characteristic function, subjective time, growth of a tree
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2592; Prenosov: 874
Celotno besedilo (1,23 MB) |
