Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vi%EF%BF%BD%EF%BF%BDje rastline) .

11 - 20 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Daljinsko zaznavanje invazivnih rastlin
Domen Oven, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Razmah satelitske tehnologije, laserskega skeniranja in računalniške zmogljivosti v zadnjih desetletjih omogočajo uporabo novih metod za prepoznavanje invazivnih rastlinskih vrst. Slednje vplivajo na ohranjenost ekosistemov, saj podirajo vzorce obnašanja med organizmi, zmanjšujejo biodiverziteto in hkrati povzročajo ekonomsko škodo. Tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov (ortofoto, multispektralni, hiperspektralni posnetki in lidarski podatki) omogočajo proučevanje vegetacije na večji prostorski ravni ter so tako uporabni za prepoznavanje invazivnih rastlin in za izdelavo napovednih modelov njihovega razširjanja. Invazivne rastline od domorodnih lahko ločimo na podlagi fenoloških, spektralnih in strukturnih lastnosti. Metode strojnega učenja so ene izmed pogostejših metod, ki so v rabi za prepoznavanje invazivnih rastlin na podlagi daljinsko zajetih podatkov. Uspešno prepoznavanje je v največji meri odvisno od lastnosti posnetkov in opazovanih rastlin. Daljinsko pridobljeni podatki omogočajo spremljanje časovne in prostorske dinamike razširjanja invazivnih organizmov, kar je ključno pri ocenjevanju potencialnega prostorskega širjenja posameznih invazivnih vrst in pri njihovem upravljanju ter posledično za sprejemanje odločitev načrtovalcev in okoljevarstvenikov. V članku so predstavljane najpogostejše lesnate invazivke in njihova razširjenost v Sloveniji, metode klasifikacij daljinskega zaznavanja invazivk, uspešnost prepoznavanja posameznih metod ter prednosti in slabosti daljinskega zaznavanja invazivnih rastlin.
Ključne besede: daljinsko zaznavanje, invazivne rastline, satelitski posnetki, multispektralni posnetki, lasersko skeniranje
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 4496; Prenosov: 823
.pdf Celotno besedilo (302,96 KB)

12.
13.
Dekompozicija gozdnega zeliščnega opada
Stanislav Červek, Dušan Robič, 1993, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rastline, razgradnja, gozd, obnavljanje, dekompozicija, zeliščni odpad, Calamagrostis villosa, Calamagrostis arundinacea
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3954; Prenosov: 1694
.pdf Celotno besedilo (356,05 KB)

14.
Vegetacija in ekologija barij v Sloveniji
Milan Piskernik, 1970, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, vegetacija, ekologija, barje, Slovenija, lesnate rastline, tipološka razčlenitev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2569; Prenosov: 564
.pdf Celotno besedilo (8,40 MB)

15.
16.
17.
18.
19.
Katalog višjih rastlin herbarija Gozdarskega inštituta Slovenije : poročilo
Franc Batič, Ivan Smole, 1994, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: herbarij, višje rastline
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2741; Prenosov: 660
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

20.
Mikoteka in herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije : elaborat
Maja Jurc, Franc Batič, Dušan Jurc, Hojka Kraigher, Igor Sirk, Anton Kralj, 1994, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: zbirka, glive, lišaji, rastline, mikoriza, žive kulture gliv
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3194; Prenosov: 863
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.78 sek.
Na vrh