Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vegetacija) .

31 - 40 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Mikoflora v pragozdovih Slovenije : nadaljevanje
Stana Hočevar, 1982, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: pragozdovi, mikoflora, vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2409; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

32.
Mikoflora v pragozdovih Slovenije
Stana Hočevar, 1980, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: gozdarstvo, pragozd, mikoflora, vegetacija, ekologija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2673; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (12,42 MB)

33.
Vegetacija in ekologija barij v Sloveniji
Milan Piskernik, 1970, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, vegetacija, ekologija, barje, Slovenija, lesnate rastline, tipološka razčlenitev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2570; Prenosov: 564
.pdf Celotno besedilo (8,40 MB)

34.
35.
36.
Dinarsko jelovo bukovje z gorsko bilnico v Kočevskem Rogu
Marko Accetto, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rastlinstvo, vegetacija, rastlinska združba, jelovo bukovje, Kočevski Rog
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4119; Prenosov: 1790
.pdf Celotno besedilo (930,45 KB)

37.
Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini
Marko Accetto, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku nas avtor seznanja z rastišči in novimi nahajališči vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini, ki so najjužnejša v Sloveniji in hkrati v okviru njene celotne raz{irjenosti. V Beli krajini ta vrsta raste na rastiščih asociacij Aconito variegati-Quercetum roboris, Epimedio alpini-Quercetum roboris, Querco-Carpinetum var. geogr. Epimedium alpinum, Hedero-Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum in Pseudostellario-Carpinetum, kjer je graditeljica subasociacij - pulmonarietosum stiriacae. Najobilneje se pojavlja v osrednjem gozdnem območju Bele krajine na kvartarnih in pleistocenskih nanosih, kjer je kazalka zmerno kislih do kislih in hkrati svežih do vlažnih tal. Zunaj omenjenega območja prevladuje vrsta Pulmonaria officinalis.
Ključne besede: Pulmonaria stiriaca, štajerski pljučnik, endemit, vzhodne Alpe, flora, vegetacija, areal razširjenosti, Bela krajina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4186; Prenosov: 1817
.pdf Celotno besedilo (628,43 KB)

38.
Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem Krasu
Mihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4533; Prenosov: 1884
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

39.
Asociacija carici sempervirentis-Pinetum nigraea (Accetto 1996) Accetto 1999 nom.nov. v Sloveniji (ob stoletnici rojstva prvega slovenskega fitocenologa univ. prof. Gabrijela Tomažiča)
Marko Accetto, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je avtor opisal asociacijo Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, ki uspeva v strmih osojnih legah gorskega sveta nad dolino zgornje Kolpe na Kočevskem (S Slovenija). Njene značilnice in razlikovalnice so Carex sempervirens, Globularia nudicaulis, Aquilegia nigricans, Adenophora liliifolia in Sesleria kalnikensis. Asociacijo ~leni v dve subasociaciji: -salicetosum appendiculatae subass. nova in -gentianetosum symphyandrae subass. nova. Primerjava našega črnega borovja z drugimi črnimi borovji v jugovzhodnoalpskem in dinarskem gorskem svetu z analizo podrobnejše floristične, fitosociološke in geoelementne sestave ter analizo spektra bioloških oblik je pokazala, da se, kljub nekaterim podobnostim, od njih floristično in ekološko dobro loči. Asociacija je dolgotrajna, prehodna razvojna stopnja progresivnega sukcesijskega niza. Med seboj se floristično in ekološko dobro ločijo tudi druga primerjana črna borovja, najbolj črna borovja z južnih Dinaridov, ki jih uvrščamo v podzvezo Sorbo umbellatae-Ostryenion carpinifoliae (Fukarek 1969) Accetto 1999.
Ključne besede: črni bor, samoniklo drevje, črno borovje, Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, vegetacija, Kočevsko
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4338; Prenosov: 1848
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

40.
Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji
Milan Piskernik, Andrej Martinčič, 1970, ni določena

Ključne besede: barje, Slovenija, Jelovica, Pokljuka, Pohorje, Olševa, vegetacija, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4355; Prenosov: 2089
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh