1. Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Lobnica : (9. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor) : Maribor, Ljubljana, 14. junij 2022Valerija Babij, Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Ruben Šprah, 2022, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdna vegetacija, gozdna tla, gozdna rastišča, ekologija gozda
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (7,33 MB) |
2. Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območijValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2020, strokovni članek Povzetek: V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021%2030.
Ključne besede: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 1532; Prenosov: 532
Celotno besedilo (446,12 KB) |
3. Razvojna dogajanja v gozdnem rezervatu Mozirska Požganija v četrtem desetletju po požaruJurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Delo obravnava sukcesijski razvoj gozda v gozdnem rezervatu Mozirska požganija. Na podlagi analize gozda v letu 1988 in primerjave z raziskavami v preteklih štiridesitih letih podaja smeri in hitrosti sukcesijskih sprememb vegetacije. Razvojni procesi so zaradi pionirskega značaja mladega gozda hitri in pestri. Malopovršinska prepletenost različnih sukcesijskih stadijev daje gozdu heterogen videz. Raznovrstnost razvojnih procesov in strukture gozda pomenita poskus narave ohraniti in razvijati življenje v ekstremnih razmerah, ki vladajo na požganiji
Ključne besede: gozdni požari, gozd, vegetacija, drevesne vrste, sukcesijski razvoj vegetacije, pionirske drevesne vrste, spremljanje razvoja gozdov s fotografijo, gozdni rezervati
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3126; Prenosov: 1185
Celotno besedilo (2,69 MB) |
4. |
5. Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakovskem gozdu : (Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, izvirni znanstveni članek Ključne besede: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2673; Prenosov: 1116
Celotno besedilo (4,38 MB) |
6. Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševka : ( Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, izvirni znanstveni članek Ključne besede: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, pragozd
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2728; Prenosov: 1110
Celotno besedilo (2,71 MB) |
7. Panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec : ( Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, izvirni znanstveni članek Ključne besede: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2778; Prenosov: 1123
Celotno besedilo (9,84 MB) |
8. |
9. |
10. Gozdno in drugo rastje na levem bregu Iškega vintgarjaMarko Accetto, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: V srednjem porečju Iške, to je na levem bregu Iškega vintgarja (dinarsko fitogeografsko območje, površina raziskanega območja 170,3 ha), smo med letoma 2008 in 2013 po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi preučevali in v letu 2013 kartirali gozdno vegetacijo, ki je dotlej podrobno še niso ne preučili ne kartirali. Na osnovi analiz in primerjav številnih analitičnih in sinteznih preglednic vegetacije [tudi s pomočjo matematično-statističnih metod (Podani, 2001)], smo določili naslednje sintaksone: Primulo carniolicae-Pinetum nigrae, Fraxino orni-Pinetum nigrae var. geogr. Primula carniolica rhododendretosum hirsuti var. Laserpitium krapfii, Thymo praecocis-Pinetum nigrae s. lat., Querco-Ostryetum carpinifoliae s. lat., Carici sempervirentis-Ostryetum carpinifoliae, Omphalodo-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Ostryetum s. lat., Hacquetio epipactis-Fagetum, Arunco-Fagetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum s. lat., Seslerio autumnalis-Fagetum s. lat., Ostryo carpinifoliae-Fagetum s. lat, Ostryo carpinifoliae-Piceetum in druge negozdne fitocenoze. Večino navedenih sintaksonov smo členili še na nižje sintaksonomske enote. Izsledki vegetacijskih preučevanj kažejo na izredno vegetacijsko in ekološko pisanost levega brega Iškega vintgarja, ki mu v bližnji in daljni okolici ne najdemo primerjave.
Ključne besede: vegetacija, ekologija, Iški vintgar, dinarsko fitogeografsko območje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2909; Prenosov: 1418
Celotno besedilo (2,71 MB) |
