Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (urbani gozdovi) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Gozdne učne točke v mestnem gozdu Golovec
Urša Vilhar, 2021, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: drevesne vrste, urbani gozdovi, ekosistemske storitve, gozdne funkcije, gozdna pedagogika, gozdne učne poti
Objavljeno v DiRROS: 22.04.2021; Ogledov: 1456; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

4.
Opisi drevesnih vrst v mestnem gozdu Golovec
Urša Vilhar, 2021, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: drevesne vrste, urbani gozdovi, gozdne učne točke
Objavljeno v DiRROS: 22.04.2021; Ogledov: 1308; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

5.
Priročnik za fenološka opazovanja dreves v mestu in urbanih gozdovih
Urša Vilhar, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: fenologija, urbani gozdovi, monitoring, drevnine, drevesa, priročniki
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2021; Ogledov: 1354; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdov
David Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku podajamo razširjen povzetek iz članka, objavljenega v reviji Forests z naslovom Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests (Hladnik in sod., 2020). Dodali smo predloge o prenovi varovalne, zaščitne in klimatske funkcije gozdov ter predloge ukrepov, ki izhajajo iz izsledkov raziskave gozdnih robov. Analizirali smo vertikalno zgradbo gozdnih robov in opozorili na pomen dimenzijskega razmerja dreves h/d na gozdnih robovih primestnih gozdnih zaplat ob Ljubljani, kjer ob pozidanih zemljiščih prevladujejo visoki in strmi gozdni robovi. Predstavili smo preprosto metodologijo, na podlagi katere je mogoče z metodami daljinskega zbiranja podatkov zasnovati monitoring primestnih gozdnih površin in gozdnih robov.
Ključne besede: funkcije gozdov, stabilnost gozdnega roba, gozdni rob, zgradba gozdnega roba, LiDAR, urbani gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2216; Prenosov: 733
.pdf Celotno besedilo (296,57 KB)

7.
Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni vir
Urša Vilhar, Erika Kozamernik, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.
Ključne besede: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2446; Prenosov: 697
.pdf Celotno besedilo (573,97 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh