Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (upravljanje) .

31 - 40 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Zakonske osnove za upravljanje z divjadjo v Republiki Sloveniji
Matevž Adamič, Sašo Novinec, 2017, strokovni članek

Povzetek: Divjad so tiste vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Načrtovanje upravljanja z divjadjo je večstopenjsko in velikopovršinsko. V Republiki Sloveniji z divjadjo gospodarijo upravljavci v 411 loviščih in 12 loviščih s posebnim namenom. V letu 2009 so bili na podlagi javnega razpisa izbrani upravljavci vseh lovišč in podeljene so bile koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. V prispevku so pojasnjeni temeljni pojmi, predstavljen je sistem načrtovanja upravljanja z divjadjo in opisane so naloge koncesionarjev, ki izhajajo iz koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču.
Ključne besede: divjad, upravljanje, koncesija, lovišče, lovska družina, lovstvo, upravljanje z divjadjo
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3182; Prenosov: 689
.pdf Celotno besedilo (307,40 KB)

32.
Usmerjanje razvoja gozdov in rastlinojede divjadi
Mitja Skudnik, 2017, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: gozdovi, upravljanje z divjadjo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3093; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (43,25 KB)

33.
Živali - sestavina gozdnih ekosistemov
Miha Adamič, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, funkcije gozdov, gozdni ekosistem, gozdne živali, upravljanje z divjadjo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4253; Prenosov: 1816
.pdf Celotno besedilo (409,05 KB)

34.
Comparison of motivation factors in two wood processing companies
Josip Faletar, Denis Jelačić, Leon Oblak, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo analizirali motivacijske in demotivacijske dejavnike med zaposlenimi v dveh lesno predelovalnih podjetjih. Raziskava je potekala v letih 2014 in 2015. Opravljena je bila z metodo anketiranja, s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval šest vprašanj s ponujenimi možnimi odgovori. Vprašanja so bila zaprtega tipa, anketiranci pa so pomembnost vsebine posameznih odgovorov ocenjevali s štiristopenjsko lestvico. Anketiranih je bilo 180 zaposlenih v vsakem podjetju, rezultati pa so bili statistično obdelani s pomočjo X2 -testa in klasterske analize. S študijo smo ugotovili, da se najbolj pomembni motivacijski dejavniki med zaposlenimi v obravnavanih podjetjih bistveno razlikujejo. Zaposleni so najbolj zaskrbljeni glede socialnih potreb. Menijo tudi, da je v podjetju zelo pomembna psihološka klima. Motivacija zaposlenih je lahko povezana z večjo učinkovitostjo, višjo kakovostjo proizvodnje in poslovnimi rezultati, zato bi bilo treba takšne raziskave pogosteje opravljati.
Ključne besede: lesna industrija, upravljanje kadrov, motivaciji dejavniki, demotivacijski dejavniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4795; Prenosov: 2619
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

35.
Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod Vršičem
Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Ključne besede: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4694; Prenosov: 2240
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

36.
Ponovna naselitev risa (Lynx lynx) v Sloveniji : Kočevska
Janez Čop, 1972, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: upravljanje z divjadjo, ris, Lynx lynx, Kočevje, ponovna naselitev, razširjenost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2918; Prenosov: 705
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

37.
38.
Sistem OSLIS : informacijska podpora načrtovanju upravljanja z divjadjo : ekspertiza
Tom Levanič, Daniela Stojanova, 2009, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: upravljanje z divjadjo, gospodarjenje z divjadjo, lovstvo, informacijski sistemi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2988; Prenosov: 805
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

39.
40.
Le najboljše od bobrov - praktični pristopi za ohranitev pozitivnih vplivov bobra in zmanjševanje konfliktov
Saša Vochl, Duncan John Halley, 2017, strokovni članek

Povzetek: Bober (Castor fiber) je ključna ekosistemska vrsta, ki s svojim delovanjem zelo vpliva na biotsko pestrost. Posledica podiranja dreves, gradnja jezov in kopanja v brežine so lahko tudi konflikti z ljudmi. V Slovenijo se je bober vrnil leta 1998 in z večanjem številčnosti pričakujemo povečanje konfliktnih primerov. Odvzem iz okolja je le kratkoročna rešitev, saj bobri izpraznjeno mesto ponovno naselijo. Slovenija nima znanja in izkušenj na področju preprečevanja poplav kot posledice bobrovih jezov. Z neinvazivnimi ukrepi je mogoče zmanjšati negativne posledice bobrovega delovanja in hkrati ohraniti vse pozitivne vidike njegove prisotnosti v okolju. Takojšnje in učinkovito razreševanje konfliktov je zelo pomembno, saj pripomore k zviševanju tolerance ljudi do bobrove prisotnosti.
Ključne besede: preprečevanje konfliktov, bobri, bobrov jez, upravljanje z divjadjo, upravljanje z biotsko pestrostjo, vplivi na ekosistem
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2017; Ogledov: 4138; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh