11. Participativni pristop pri pripravi upravljavskih načrtov na primeru izbranih gozdnih habitatnih tipov in živalskih vrst ob MuriAndreja Ferreira, Petra Grošelj, Špela Planinšek, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Evropska komisija za območja Natura 2000 priporoča izdelavo upravljavskih načrtov, ki vključujejo lokacijsko specifične cilje in na njih temelječe ukrepe ohranjanja narave. Da bi se izognili morebitnim poznejšim konfliktom, je treba v proces pravočasno in smiselno vključiti vse zainteresirane deležnike. V okviru projekta GoForMura sta bila kot vzorčni primer oblikovana upravljavska načrta za gozdni območji Natura 2000 na študijskih območjih Gornja Bistrica in Murska šuma v Prekmurju. Posebno težo v procesu nastajanja prvih tovrstnih dokumentov je imelo sodelovanje zainteresiranih deležnikov, še posebej lastnikov oz. upravljavcev gozdov.
Ključne besede: participacija, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje, Natura 2000, Mura, gozdovi, večkriterijsko odločanje, SMART
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 3228; Prenosov: 1935
 Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Razvoj brezpilotnega sistema za vzorčenje iz drevesnih krošenjMarko Bajc, Jernej Brezovar, Domen Finžgar, Andraž Kladnik, Rok Capuder, Hojka Kraigher, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: brezpilotni letalniki, vzorčenje drevesnih krošenj, patenti, droni, robotska roka, daljinsko upravljanje, EUFORINNO
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 445
Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Neformalno srečanje generalnih direktorjev, pristojnih za lovstvo in upravljanje z divjadjo : predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske UnijeSašo Novinec, 2021, poljudni članek Ključne besede: Slovenija, srečanja, predsedovanje, Evropska unija, gozdarstvo, lov, upravljanje z divjadjo
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1071; Prenosov: 346
Celotno besedilo (111,90 KB) |
14. |
15. Aktiviranje gospodarjenja v zasebnih gozdovih s poslovnim sodelovanjem med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev: študij primera revir VodiceNina Iveta, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku smo preverjali možnost aktiviranja gospodarjenja v zasebnih gozdovih s pomočjo poslovnega povezovanja znotraj poslovnih modelov 'zakup gozda' in 'upravljanje gozda' med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev. S pomočjo anketiranja zasebnih lastnikov gozda (n = 205) in ponudnikov gozdarskih storitev (n = 14) smo ugotovili, da je pripra%vljenost za poslovno sodelovanje v obeh predlaganih poslovnih modelih večja pri ponudnikih gozdarskih storitev, kot pa je pri zasebnih lastnikih gozdov. Nadalje smo ugotovili, da je poslovno sodelovanje znotraj predlaganih poslovnih modelov uresni%čljivo, saj je stopnja sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov s ponudniki gozdarskih storitev v 10-letnem obdobju zadovoljiva, hkrati pa so se predlagani pogoji, ki urejajo poslovno razmerje in temeljne obveznosti pogodbenih strank, izkazali za primerne za oba poslovna partnerja. Za začetek vzpostavitve poslovnega sodelovanja je treba najprej poskrbeti za promocijo poslovnega povezovanja in sodelovanja na lokalnem nivoju ter vzpostaviti poslovne odnose med potencialnimi partnerji.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, poslovno sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov, ponudniki gozdarskih storitev, poslovni modeli, zakup gozda, upravljanje gozda, zasebni lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3235; Prenosov: 2003
Celotno besedilo (821,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Strategija razvoja mestnih gozdov LjubljaneTina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1370; Prenosov: 417
Celotno besedilo (336,18 KB) |
17. |
18. Metoda štetja kupčkov iztrebkov kot optimalen način ocenjevanja relativnih gostot jelenjadi na lokalni ravniUrša Fležar, Klemen Jerina, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1592; Prenosov: 484
Celotno besedilo (320,21 KB) |
19. |
20. Konflikti z divjadjo na nelovnih površinah v Sloveniji v obdobju 2008-2018Katarina Flajšman, Ajša Alagić, Elena Bužan, Matevž Adamič, Boštjan Pokorny, 2020, strokovni članek Ključne besede: lov, lovstvo, divjad, upravljanje z divjado, nelovne površine, škoda, konflikt
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2020; Ogledov: 1565; Prenosov: 487
Celotno besedilo (725,84 KB) |
