1. Izbira tehnologije strojne sečnje in spravila lesa na strmih terenihLuka Pajek, Janez Krč, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi potrebe po vse večji humanizaciji dela in vsesplošnem pomanjkanju delavcev, se povečuje delež strojne sečnje in spravila lesa tudi na strmih terenih. Analizirali smo možnost uporabe različnih tehnoloških rešitev za delo na strmih terenih. Nabor in vrednotenje tehnoloških rešitev smo povzeli po nemški raziskavi (Findeisen, 2008). Na podlagi primerjave razpoložljivih modelov tehnoloških rešitev smo v prvi fazi izmed 19 izbrali pet modelov: 1) stroj za sečnjo in zgibni polprikoličar, 2) stroj za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 3) model z motorno žago, strojem za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 4) model v kombinaciji žičnice in motorne žage ter 5) sedlasti traktor s procesorsko glavo. Dodali smo še model 6) model z motorno žago, strojem za sečnjo z vitlom za povečanje oprijema in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, ker je bil v preteklosti že uporabljen na izbranem delovišču. Glede na razmere na konkretnem delovišču smo izbranim modelom prve faze ocenili njihovo primernost po treh vidikih (ergonomski, okoljski in ekonomski). Za izbrane modele smo izračunali strošek dela, kjer smo upoštevali popravke cene dela, ki izhajajo iz razmer za izvedbo del na delovišču. Rezultati so pokazali, da je za analizirano delovišče najprimernejši model 6, ki omogoča sečnjo debelih dreves na velikih naklonih in izvedbo del na vsej površini delovišča. Medsebojna primerjava različnih tehnoloških rešitev in posledično izbor najbolj primernega tehnološkega modela v danih razmerah je sicer pilotna, a jo ocenjujemo kot koristno pomoč pri načrtnem in uspešnem uvajanju sodobnih tehnologij v slovensko gozdarstvo.
Ključne besede: strojna sečnja, spravilo lesa, vitel za povečanje oprijema, strmi tereni, ergonomski vpliv, okoljski vpliv
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 253
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. |
3. D2.4 Metodologija za večkriterijsko umeščanje tehnologij v gozdni prostor : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 342; Prenosov: 135
Celotno besedilo (4,82 MB) |
4. D2.3 Družbeno usklajena merila s pripadajočimi utežmi : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Gašper Ogrin, Jaša Saražin, Nike Krajnc, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 336; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,60 MB) |
5. D2.2 Predlog okoljskih, ekonomskih in socialnih meril za obravnavane skupine tehnologij pridobivanja lesa : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Martin Jež, Janez Krč, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 364; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,11 MB) |
6. D2.1 Sestava strokovne skupine za oblikovanje meril : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostor: Ciljni raziskovalni program »Naša hrana, podeželje in naravni viri« Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvuMatevž Triplat, Gašper Ogrin, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 117
Celotno besedilo (474,75 KB) |
7. Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v SlovenijiMatevž Triplat, Jaša Saražin, Peter Smolnikar, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, spravilo lesa, transport po zraku, helikoptersko spravilo
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2025; Ogledov: 631; Prenosov: 204
Celotno besedilo (5,20 MB) |
8. Sočasna sečnja in helikoptersko spravilo lesa z Ljubljanskega Grajskega gričaMatevž Triplat, Jaša Saražin, Peter Smolnikar, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, strokovni članek Povzetek: Helikoptersko spravilo lesa je eno izmed najsodobnejših in tehnološko ter organizacijsko zahtevnih metod spravila lesa, ki je primerno predvsem za težko dostopna območja, kjer druge tehnologije niso mogoče ali pa bi preveč vplivale na okolje. V začetku januarja 2025 sta v mestnem jedru Ljubljane potekala sočasna sečnja in helikoptersko spravilo. Projekt je terjal natančno organizacijo in usklajevanje različnih strokovnjakov, vključno z arboristi, gozdarskimi strokovnjaki, sekači, pilotom in varnostnimi službami. Pred prihodom helikopterja je bilo treba podrobno oceniti teren, označiti drevesa za posek ter zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe za varnost vseh udeleženih pa tudi občanov in obiskovalcev Ljubljane. Sam proces spravila je temeljil na visoki stopnji natančnosti in usklajenosti med sekači in pilotom helikopterja, saj je bilo ključno, da je bil vsak dvig tovora izveden kontrolirano in na varen način. Prednosti tovrstnega spravila so zmanjšan vpliv na tla in sestoj, manjša erozija ter možnost spravila lesa z območij, kjer tradicionalne metode niso mogoče. Uporaba helikopterjev v gozdarstvu sicer ni novost, vendar se njena uporaba v Sloveniji šele začenja. Projekt je bil pomembna preizkušnja za prihodnje možnosti uvajanja tovrstnih metod v Sloveniji. Pridobljene izkušnje so dragocene za nadaljnji razvoj gozdarskih tehnologij. Analiza prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in varnost takšnega načina spravila.
Ključne besede: helikopter, spravilo lesa, organizacija, varovalni gozd, zaščitna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2025; Ogledov: 704; Prenosov: 262
Celotno besedilo (562,58 KB) |
9. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti BovecNejc Koren, Dragan Marković, 2024, strokovni članek Povzetek: V prispevku so skupaj s potekom sanacije vetrolomov na Polovniku opisani postopek in prizadevanja Krajevne enote Bovec in Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije za celosten pristop k odpravljanju posledic takih ujm skupaj z Agrarno skupnostjo Čezsoča kot glavnim oškodovancem. Med poletnimi neurji leta 2023 je bilo namreč na hribu Polovnik v severozahodnem delu gozdnogospodarskega območja Tolmin poškodovane več kot 35.000 m 3 lesne mase. Kot odziv na nastalo situacijo je po zajemu podatkov iz zraka in pregleda na terenu Zavod za gozdove Slovenije izdelal sanacijski načrt območja. Določenih je bilo dvanajst glavnih spravilnih polj, dograjen je bil dodaten krak gozdne ceste, sedaj pa na tamkajšnjem zahtevnem terenu poteka predvsem žičniško spravilo lesa. Po končanih delih s spravilom lesa bodo sanacijo nadaljevali z obnovo gozdov, predvsem naravno nasemenitvijo, ponekod s spopolnitvenim sajenjem. Sanacija Polovnika lahko služi kot primer odziva na naravne ujme večjih razsežnosti in razumevanju njihove dinamike pri oblikovanju prilagoditvenih praks upravljanja za prilagajanje gozdov na take režime motenj.
Ključne besede: vetrolom, naravne motnje, sanacija poškodovanih gozdov, sanacijski načrt, spravilo lesa, Agrarna skupnost Čezsoča, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 1068; Prenosov: 347
Celotno besedilo (578,48 KB) |
10. |
