1. Verjetnostna napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2024Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2024, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, ogroženost, model, smrekovi podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2024; Ogledov: 36; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (947,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Verjetnostna napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2023Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2023, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, ogroženost, model, smrekovi podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Verjetnostna in količinska napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2022Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2022, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, ogroženost, model, smrekovi podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus
Objavljeno v DiRROS: 13.04.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 358
Celotno besedilo (758,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije : zaključno poročilo projekta V4-1614Tom Levanič, Lado Kutnar, Andrej Kobler, Aleksander Marinšek, Matjaž Čater, Gregor Božič, Marjana Westergren, Maarten De Groot, Jernej Jevšenak, Samo Stopar, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, smreka, Slovenija, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1685; Prenosov: 701
Celotno besedilo (11,73 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4611; Prenosov: 1990
Celotno besedilo (757,54 KB) |
9. Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v JelendoluElizabeta Rozman, Jurij Diaci, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje.
Ključne besede: visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4566; Prenosov: 1967
Celotno besedilo (678,95 KB) |
10. |
