Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (sestojna zgradba) .

1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v Sloveniji
Jan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, original scientific article

Abstract: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Keywords: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 1798; Downloads: 509
.pdf Full text (481,28 KB)

2.
Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posesti
Anže Martin Pintar, David Hladnik, 2018, original scientific article

Abstract: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Keywords: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
Published in DiRROS: 04.02.2019; Views: 5363; Downloads: 3403
.pdf Full text (3,25 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.04 sec.
Back to top