1. Analiza stanja, težave z obnovo in usmeritve za gospodarjenje z borovimi sestoji v južnem delu GGO TolminAmbrož Blažko, 2023, strokovni članek Povzetek: V članku so predstavljeni rezultati digitalizacije površin borovih sestojev v južnem delu gospodarskega območja (GGO) Tolmin iz leta 1963 in primerjava stanja omenjenih gozdnih sestojev leta 1963 in dandanes. Podatki o stanju sestojev so razdeljeni v tri kategorije. Borovi sestoji, starejši od 60 let (nastali pred letom 1963), nekdanji borovi sestoji, kjer je že bila narejena premena, in mlajši borovi sestoji (do 60 let). Na splošno se je površina borovih sestojev v tem obdobju od leta 1963 do zdaj zmanjšala. Starost sestojev kaže, da je večina že dosegla sečno zrelost. Bori so marsikje opravili svoje poslanstvo predkulture. V mladju se pojavljajo toploljubni listavci. Zato so mnogi sestoji že primerni za posek (premeno), saj se njihova vitalnost in kakovost zmanjšujeta. Prav tako so požarno ogroženi.
Ključne besede: borovi sestoji, premena, toploljubni listavci, pomlajevanje, starostna struktura
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 549; Prenosov: 211
 Celotno besedilo (474,46 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Strokovno mnenje o potencialnih vplivih načrtovanih vetrnih elektrarn na Rogli - Gradišču in Treh Kraljih na izgubo gozdnih površin, lesne zaloge ter prirastkaAndreja Ferreira, Marko Kovač, Anže Martin Pintar, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: gozdni sestoji, lesna zaloga, prirastek, predviden poseg, potencialni vplivi, vetrne elektrarne
Objavljeno v DiRROS: 24.02.2022; Ogledov: 1248; Prenosov: 0 |
7. URP: Optimalna proizvodnja pridobivanja in predelave lesa : šifra: UPR 05-4522 : poročilo o delu 1982Janez Božič, 1982, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, les, proizvodnja, predelava, kakovost, kalitev semena, gozdna sadika, semenski sestoji, topolovi križanci
Objavljeno v DiRROS: 21.12.2021; Ogledov: 918; Prenosov: 305
Celotno besedilo (2,26 MB) |
8. |
9. |
10. Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v SlovenijiJurij Diaci, Maarten De Groot, Nikica Ogris, 2021, strokovni članek Povzetek: Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno drevesno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda.
Ključne besede: realizacija možnega poseka, aktiviranje gospodarjenja z gozdovi, zdravje gozda, podlubniki, sestoji smreke
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1855; Prenosov: 505
Celotno besedilo (214,07 KB) |
