1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Jeziki ob meji kot temelj sodelovanja, zaupanja in skupnega razvojaVesna Mikolič, Irina Moira Cavaion, Maša Rolih, Diana Košir, 2026, poljudni članek Ključne besede: raziskovanje, raziskovalne organizacije, razvoj, Valovi znanja, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Objavljeno v DiRROS: 27.03.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (204,61 KB) |
7. |
8. |
9. Uvodnik : (Ne)trajnostni svetoviStaša Kolar, Miha Feher, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Povzetek: Dandanes pogosto naletimo na omembo antropocena, ki naj bi poimenoval socio-geološko dobo, v kateri se trenutno nahajamo. Tako na primer francoski teoretik Bruno Latour (2018) v svojem delu Prizemljitev opisuje, kako se je človeška civilizacija razvila v razmeroma stabilnem obdobju in prostoru holocena, ki se končuje in umika pred novim obdobjem antropocena. Holocen nam je omogočil, da si sebe predstavljamo kot igralke_ce na statičnem odru, obkrožene z neanimiranimi kulisami, na katere lahko, kot v gledališču, pozabimo in se osredotočimo na dejanja igralk_cev. Danes, v antropocenu, pa so se »dekor, kulise, zaodrje, celotna stavba vzpeli na oder in igralcem spodkopavajo glavne vloge.
Ključne besede: človek, okolje, antropocen, ekologija, trajnost, sonaravni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 112
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. (Ne)trajnostne olimpijske igre : študija primera Pariz 2024Staša Kolar, Enej Marinič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava trajnostne vidike olimpijskih iger v Parizu 2024 skozi sociološko prizmo in se osredotoča na kritično analizo omenjenega mega dogodka. Kljub temu da so organizatorji pariških olimpijskih iger v ospredje postavili zeleno retoriko in dogodek oklicali za »najbolj trajnostne igre doslej«, ta prispevek opozarja na razkorak med njihovimi trditvami in dejanskim stanjem. Ugotavljava, da so obljube o »zelenih igrah« utemeljene na ozko razumljenem terminu trajnosti, ki zajema okoljske vidike, družbene pa pozablja. S prostorsko-sociološke perspektive s pomočjo konceptov urbane regeneracije, gentrifikacije in socialne izključenosti opozarjava na posledice, ki jih ima poseg v tako fizično kot družbeno okolje na lokalno prebivalstvo. Študija primera nam prikaže, da so trajnostne prakse pogosto selektivne in niso trajnostne za vse. Olimpijske igre so tako videne kot prostorski in družbeni fenomen, ki ne prikazuje le športnega udejstvovanja, temveč se odraža tudi širše, kot urbani transformator, ki pomembno vpliva na lokalni prostor. Članek postavlja osnovo za kritični razmislek o športnih dogodkih in njihovih vplivih na družbo, pri čemer spodbuja analizo dolgotrajnih učinkov in ne le raziskovanje v času dogodka samega.
Ključne besede: olimpijske igre, infrastruktura, šport, trajnost, ekologija, sonaravni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 275; Prenosov: 191
Celotno besedilo (245,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
