Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (radioterapija) .

31 - 40 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Tumorji prebavil : Standardi in perspektive
2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Ključne besede: tumorji, sistemsko zdravljenje, nevroendokrini tumorji, metastatski rak, transplantacija, kemoradioterapija, radioterapija, lokalno napredovali rak, rehabilitacija, limfadenektomija, klinična prehrana, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (25,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Vloga radioterapije pri oligometastatskih gastrointestinalnih rakih
Peter Korošec, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Zdravljenje s stereotaktično radioterapijo (SBRT) se je v zadnjih letih tudi pri oligometastatskem gastrointestinalnem raku izkazalo za eno izmed pomembnejših možnosti lokalnega ablativnega zdravljenja, ki izboljšuje tako lokalno kontrolo, preživetje brez bolezni, kot tudi celokupno preživetje. Ob tem pa se je stereotaktično obsevanje izkazalo za varno metodo. Glede na lokacijo zasevkov so najpogosteje obsevani zasevki v jetrih in pljučih. Zaradi višje radiorezistentence zasevkov je potrebna večja izsevana doza (BED ≥ 100 Gy). Za čim manj stranskih učinkov pa je potrebna uporaba sistemov, ki zmanjšujejo gibanje tarče in povečujejo natančnost obsevanja. Večina dokazov do sedaj sicer temelji na retrospektivnih analizah in manjših prospektivnih študijah faze I in II. Rezultati prospektivnih študij faze III pa nam bodo v prihodnosti potrdili kdaj in kateri pacienti bodo imeli od zdravljenja z obsevanjem največjo korist.
Ključne besede: gastrointestinalni rak, radioterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (84,10 KB)

33.
Visokodozno obsevanje z ogljikovimi ioni pri bolniku z inoperabilnim recidivom karcinoma danke : prikaz primera
Franc Anderluh, Marko Boc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V prispevku je prikazan klinični primer bolnika z inoperabilnim recidivom karcinoma danke, ki je bil zdravljen z visokodoznim obsevanjem z ogljikovimi ioni v protonskem centru v tujini. Obsevanja s protoni ali težkimi ioni v Sloveniji zaenkrat še ne moremo zagotoviti, zato moramo vse bolnike za katere presodimo, da bi imeli od tovrstnega zdravljenja korist, napotiti na zdravljenje v enega od protonskih centrov v tujini. V primerjavi z obsevanjem s fotoni, lahko zaradi specifičnih fizikalnih lastnosti protonskih delcev in težkih ionov, pri obsevanju z njimi bistveno zmanjšamo volumne v obsevalna polja zajetih zdravih tkiv, v določenih kliničnih situacijah pa tumorje tudi obsevamo z višjimi dozami.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, radioterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (628,25 KB)

34.
Radioterapija raka glave in vratu
Gaber Plavc, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Radioterapija je eden treh stebrov zdravljenja rakov glave in vratu. Začetki segajo v konec 19. stoletja, vsa dosedanja spoznanja pa danes omogočajo uspešno zdravljenje ob sprejemljivi toksičnosti. S sodobnimi obsevalnimi tehnikami lahko pri sluzničnih karcinomih glave in vratu v zgodnjih stadijih dosežemo popolno lokalno kontrolo bolezni, medtem ko je pri lokoregionalni bolezni obsevanje pogosto edino zdravljenje, ki prinaša možnost ozdravitve. V prihodnosti lahko ob tehničnem napredku, kot sta uporaba adaptivnega pristopa k obsevanju in uporaba visokoenergijskih delcev z ugodnejšimi fizikalnimi lastnostmi, ter predvsem ob napredku v razumevanju mehanizmov občutljivosti na obsevanje pričakujemo nadaljnje pomembne korake k izboljšanju uspehov radioterapije ob nespremenjeni ali celo zmanjšani toksičnosti.
Ključne besede: rak glave in vratu, radioterapija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (534,94 KB)

35.
Razvoj obravnave bolnic z rakom dojk v UKC Maribor
Darja Arko, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Kot najpogostejši rak žensk predstavlja rak dojk pomemben del onkološke dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor.) Področje zdravljenja te bolezni, ki je sprva sodilo pod okrilje torakalnih kirurgov, smo sredi 90. let prejšnjega stoletja postopno prevzeli ginekologi in skoraj dve desetletji razvijali dejavnost na področju diagnostike, kirurškega in sistemskega zdravljenja. S hitrim razvojem sistemskih zdravil in z uvedbo specializacije s področja internistične onkologije v Sloveniji se je dejavnost onkologije razvila v smeri samostojnega Oddelka za onkologijo, ki je leta 2016 prevzel najprej celotno sistemsko zdravljenje in kmalu zatem postopno tudi radioterapevtsko zdravljenje bolnic z rakom dojk. Način obravnave žensk z rakom dojk v UKC Maribor se je bistveno spremenil z uvedbo programa DORA. Slikanje žensk v okviru tega programa se je v UKC Maribor začelo leta 2013, od konca leta 2018 pa je UKC Maribor tudi diagnostični center DORA, s čimer je diagnostika v veliki meri prešla v roke radiologov. Danes poteka celostna obravnava bolnic z rakom dojk v UKC Maribor multidisciplinarno, v skladu s strokovnimi standardi in smernicami, od diagnostike in vseh oblik zdravljenja do rehabilitacije, sledenja in paliativne oskrbe na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk in na Oddelku za onkologijo. Zdravljenje moških z rakom dojk ostaja na Oddelku za torakalno kirurgijo.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, zdravljenje, kirurško zdravljenje, radioterapija, sistemsko zdravljenje, rehabilitacija, raziskovalno delo
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 382; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

36.
25 let razvoja radioterapije raka dojk
Tanja Marinko, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Izjemen tehnološki napredek na področju radioterapije v zadnjih 25 letih je omogočil, da se je tudi radioterapija raka dojk v tem obdobju zelo spremenila. Največje spremembe so se zgodile na področju načrtovanja in izvedbe radioterapije, ki je prešla iz obdobja dvodimenzionalne (2D) radioterapije v obdobje veliko bolj natančne in nadzorovane tridimenzionalne (3D) radioterapije. Moderni obsevalni aparati, ki jih imamo na voljo, nam omogočajo ne samo 3D radioterapije, ki je trenutno v radioterapiji raka dojk prevladujoča tehnika, ampak tudi vse najbolj napredne tehnike obsevanja: IMRT (intenzitetno modulirana radioterapija), VMAT (volumetrična modulirana ločna terapija) in stereotaktično obsevanje. V zadnjih 25 letih so se nekoliko spremenile tudi indikacije za obsevanje, vendar bistveno manj kot tehnika obsevanja raka dojk. Glede na rezultate raziskav po letu 2015 obsevamo skoraj vse bolnice, ki imajo prisotne zasevke v pazdušnih bezgavkah. Spremenilo se je tudi obsevano področje. Danes pri lokoregionalnem obsevanju v obsevano področje pogosto vključimo tudiparasternalne bezgavke. Dodatek doze na ležišče tumorja danes s pomočjo modernih načrtovalnih računalniških programov večinoma apliciramo že med samim obsevanjem cele dojke, kar imenujemo SIB (sočasni integrirani boost), medtem, ko smo dodatek doze včasih vedno aplicirali šele po obsevanju cele dojke. Moderno zdravljenje z obsevanjem je bolnici povsem prilagojeno, tako glede tehnike obsevanja kot glede obsevanega področja ter predpisanega odmerka sevanja.
Ključne besede: radioterapija, rak dojke, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 368; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (40,44 KB)

37.
Pozne posledice zdravljenja možganskih tumorjev
Danijela Štrbac, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Posledice po obsevanju možganskih tumorjev v mladosti in otroštvu so lahko obsežne in daleč segajoče. Pojavljajo se nevrokognitivni deficiti, vaskularne spremembe, nevroendokrine spremembe ter sekundarni tumorji. Bistveno je redno spremljanje s strani endokriniologov, psihologov ter obdobne slikovne preiskave.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 422; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (255,24 KB)

38.
Vloga nevroonkologa v obravnavi možganskih tumorjev
Aljoša Andlovic, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Povzetek: Nevroonkologija ima svoje zametke v letu 1970, ko so se začeli prvi terapevtski poskusi. Zdravljenje in obravnava primarnih možganskih tumorjev je zdaj hitro razvijajoče se področje. Nevroonkologija spada med novejše subspecializacije v nevrologiji. Vloga nevro-onkologa (v nadaljevanju nevrologa ) je odvisna od ureditve zdravstvenega sistema v posamezni državi. Ponekod prevzamejo vlogo predpisovalcev kemoterapije in vodenja pacientov. V Sloveniji je vloga nevroo-onkologa drugačna, saj se z neposrednim zdravljenjem ukvarjajo onkologi – radioterapevti.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (119,46 KB)

39.
Obsevanje kraniospinalne osi
Gregor Kos, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Kraniospinalno obsevanje (CSI) zajema celotno cerebrospinalno os (od glave do tekalne vrečke) in ga uporabljamo za zdravljenje tumorjev, ki so nagnjeni k razsoju v cerebrospinalni likvor. Najpogostejša indikacija je meduloblastom, saj se v 20-30 % razširi v likvor, hkrati pa je zelo radiosenzitiven (in ga v 70 % ozdravimo z obsevanjem). CSI je zahtevno zaradi velikega in kompleksnega obsevalnega volumna in potencialnega obsevanja vseh pomembnih organov. Obsevanje zato zahteva skrbno imobilizacijo pacienta (v pediatrični populaciji pogosto s splošno anestezijo) ter izkušeno planiranje.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 409; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (122,82 KB)

40.
Vloga radioterapije v zdravljenju ekstraaksialnih možganskih tumorjev
Uroš Smrdel, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 427; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (139,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh