Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: zhodišča: Totalno neoadjuvantno zdravljenje (angl. total neoadjuvant therapy, TNT) je uveljavljen standard pri bolnikih z lokalno napredovalim rakom danke (LNRD; angl. locally advanced rectal cancer, LARC) z magnetnoresonančno (angl. magnetic resonance imaging, MRI) opredeljenimi dejavniki visokega tveganja. Kljub vse večji uporabi TNT pa optimalno zaporedje posameznih terapevtskih komponent ter dolgoročni izidi neoperativnega pristopa watch and wait (W&W) ostajajo nepopolno opredeljeni. Prav tako vpliv izbrane radioterapevtske tehnike na uspešnost zdravljenja, lokalno kontrolo bolezni in dol-goročne izide v vsakodnevni klinični praksi še ni jasno razmejen.Bolniki in metode: V primerjalno analizo sta bili vključeni dve zaporedni kohorti bolnikov z LNRD in vsaj enim MRI oprede-ljenim dejavnikom visokega tveganja, zdravljenih na Onkolo-škem inštitutu Ljubljana po institucionalnem »sendvič« TNT protokolu. Študijska populacija je obsegala bolnike zdravljenih s 3D konformno tehniko obsevanja (angl. three dimensional conformal radiotherapy, 3D CRT kohorta), in zdravljenih z intenzitetno moduliranim in volumetrično moduliranim ločnim obsevanjem s simultanim integriranim dodatkom doze (angl. intensity modulated radiotherapy / volumetric modulated arc therapy with simultaneous integrated boost, IMRT/VMAT SIB kohorta). Primarni opazovani izid je bil skupni popolni odgovor, opredeljen kot patohistološko popolni odgovor (angl. pathological complete response, pCR) in klinični popolni odgovor (angl. clinical complete response, cCR) ob vključitvi v skrbno spremljanje po strategiji W&W. Sekundarni izidi so bili pCR, večji patološki odgovor (MPR; angl. major pathological response, MPR), delež R0 resekcij, znižanje stadija, lokalna ponovitev, preživetje brez bolezni (PBB; angl. disease free survival, DFS) in celokupno preživetje (CP; angl. overall survival, OS). Za primarni in ključne sekundarne izide smo izvedli neprilagojene formalne primerjave deležev ter eksploratorne prilagojene analize s Firthovo logistič-no regresijo, za CP do 36 mesecev smo izvedli še uteženi Coxov model.Rezultati: Skupno je bilo vključenih 240 bolnikov, 35 v 3D CRT kohorti in 205 v IMRT/VMAT SIB kohorti. Skupni popolni odgovor je bil v 3D CRT kohorti dosežen pri 14,3% bolnikov, v IMRT/VMAT SIB kohorti pa pri 29,5% bolnikov, pCR pri 9,4% bolnikov v 3D CRT kohorti in pri 19,3% v IMRT/VMAT SIB kohorti, MPR pa pri 30,8% v 3D CRT kohorti oziroma 37,6% bolnikov v IMRT/VMAT SIB kohorti. R0 resekcijo smo beležili pri vseh operiranih bolnikih v 3D CRT kohorti ter pri 94,5% operiranih bolnikov v IMRT/VMAT SIB kohorti. V Firthovem modelu je bil za IMRT/VMAT-SIB nakazan trend k višjemu ONKOLOGIJA | ISSN 1408-1741 | IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK | LETO XXX | ŠT. 1 | JUNIJ 2026 | 45 skupnemu popolnemu odgovoru (OR 2,39; 95 % CI 0,95 – 7,08; p = 0,064), medtem ko pri pCR statistično značilnega učinka nismo potrdili (OR 2,20; 95 % CI 0,73–8,75; p = 0,171).Zaključki: Obe radioterapevtski tehniki omogočata izvedljivo in onkološko učinkovito izvajanje institucionalnega »sendvič« TNT protokola pri bolnikih z MRI opredeljenimi dejavniki visokega tveganja. V naši enoinstitucionalni izkušnji so bili v IMRT/VMAT-SIB kohorti doseženi numerično ugodnejši lokalni odzivni izidi kot v 3D-CRT kohorti, vendar formalne primerjave teh razlik statistično niso potrdile. Zaradi retrospek-tivne zasnove, deloma prekrivajočih se zgodovinskih kohort in omejenega števila dogodkov dokončnih sklepov o superiornosti ene tehnike ni mogoče podati.
Ključne besede: lokalno napredovali rak danke, totalno neoadjuvantno zdravljenje, radiokemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 128; Prenosov: 46
Celotno besedilo (317,69 KB)

Ključne besede: rak sečnega mehurja, cistektomija, ohranitveno zdravljenje, radiokemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 3377; Prenosov: 1007
Celotno besedilo (141,85 KB)

Povzetek: Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. Adjuvantna kemoterapija lahko podaljša celokupno preživetje pri nekaterih vrstah solidnih tumorjev predvsem z zmanjšanjem ostanka mikrozasevkov. Vloga adjuvantne kemoterapije pri KŽ in GEP ni tako jasna, adjuvantna radiokemoterapija pa značilno podaljša čas brez bolezni in celokupno preživetje. Perioperativno zdravljenje s kemoterapijo ECF značilno podaljša preživetje brez bolezni in celokupno. Standardno zdravljenje za bolnike z napredovalim karcinomom želodca in GEP je kemoterapija ECF ali njene izpeljanke EOF, ECX oziroma EOX. Učinkovito je tudi zdravljenje s taksani v kombinaciji s 5-FU in cisplatinom (TCF). Z novimi kombinacijami citostatikov in z uvajanjem novih citostatikov se srednja preživetja bolnikov s karcinomom želodca in GEP podaljšujejo. V zdravljenje metastatskega KŽ in GEP pa prihajajo tudi tarčna zdravila. Določanje biomarkerjev in uvajanje tarčnega zdravljenja v kombinaciji s kemoterapijo pa odpira novo ero bolniku prilagojenega zdravljenja, tudi pri bolnikih z napredovalim karcinomom želodca in GEP. Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. V Evropi in ZDA so bolj pogoste lokoregionalne ponovitve, med katerimi se največkrat pojavijo na mestu želodca, regionalnih bezgavk in anostomozi. Med sistemskimi razširitvami bolezni so najpogostejši jetrni zasevki in zasevki po potrebušnici. Karcinom GEP pa lahko pogosto zaseva tudi v pljuča.
Ključne besede: onkologija, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 5419; Prenosov: 1297
Celotno besedilo (380,36 KB)

Povzetek: V zadnjem desetletju smo priča hitremu napredku v razumevanju tumorske biologije in imunologije rakov prebavil. Sočasno je prišlo do izboljšav v tehnikah obsevanja, zaradi katerih je lokalna kontrola bolezni boljša, saj je lahko doza na tumor večja, toksičnost na zdrava tkiva pa manjša. Skrb zbujajoč pa ostaja visok delež pojava oddaljenih zasevkov, kar nakazuje na potrebo po še agresivnejšem multimodalnem zdravljenju. Pričakovana dobrobit tarčnih zdravil pri nemetastatskih rakih prebavil je še vedno stvar kliničnih raziskav. Nujna je prepoznava prave populacije bolnikov in vključitev v raziskave ne glede na histologijo ali lokalizacijo tumorjev, pač pa glede na specifične molekularne in genetske nenormalnosti, torej glede na njihov specifični genetski profil.
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 4780; Prenosov: 1352
Celotno besedilo (398,59 KB)

Povzetek: Pri bolnikih z neresektabilnim oz. mejno resektabilnim rakom želodca, ki nimajo razsoja bolezni, priporočamo predoperativno radiokemoterapijo, s katero poskušamo zmanjšati tumor in s tem zvišati možnost popolne odstranitve (R0 resekcija). V prispevku je prikazan primer bolnice z rakom želodca v kliničnem stadiju T4 N1 M0, ki je bila zdravljena s predoperativno radiokemoterapijo, ki ji je sledila totalna gastrektomija. Dosežen je bil zelo dober odgovor na predoperativno zdravljenje. Po operaciji je bolnica prejela še dopolnilno kemoterapijo in pet let po zaključku zdravljenja ni imela ponovitve bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 5403; Prenosov: 1457
Celotno besedilo (370,35 KB)