1. Referenčne ambulante : izkušnje diplomiranih medicinskih sesterSaša Pečelin, Maja Sočan, 2016, strokovni članek Povzetek: Uvod: Referenčna ambulanta je ambulanta z razširjenim timom, katere članica je diplomirana medicinska sestra, ki je opolnomočena s podiplomskim znanjem. Raziskava prikazuje izkušnje diplomiranih medicinskih sester z referenčnimi ambulantami, dosedanje izobraževanje, zadovoljstvo z delom v referenčni ambulanti ter potrebe po dodatnih veščinah, znanju, dopolnitvah in spremembah. Metode: V raziskavi so sodelovale diplomirane medicinske sestre (n = 88) v referenčnih ambulantah iz 18 zdravstvenih domov. Strukturiran vprašalnik je vključeval demografska vprašanja in vprašanja, ki so se nanašala na zadovoljstvo diplomiranih medicinskih sester z delom in potrebo po izobraževanju. Zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa) je bila 0,734. Uporabljeni so bili opisna statistika, hi-kvadrat test in Fisherjev test. Rezultati: Anketiranci so se strinjali, da z izobraževanjem pridobijo dodatna znanja (81,8 %), ki so koristna (73,9 %) in uporabna pri delu v referenčni ambulanti (72,7 %). Najbolj so se strinjali, da si izkušnje izmenjujejo s sodelavci (x = 4,2) in da so bolniki zadovoljni z njihovim delom (x = 4,2). Pri znanju anketirancev (hi-kvadrat = 20,734, p = 0,016) in predlogih izboljšav delovnega procesa (hi-kvadrat = 9,905, p = 0,007) so statistično pomembne razlike v povezavi s starostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da so anketiranci delno zadovoljni na delovnem mestu. Treba bi bilo omogočiti napredovanje na delovnem mestu, dodatna izobraževanja, izboljšati informacijsko podporo in spodbujati podiplomsko izobraževanje.
Ključne besede: zdravstvena nega, izobraževanje, vodenje pacientov, kronične bolezni, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 103
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Življenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji na področju duševnega zdravja in preventive pred poškodbamiJoca Zurc, Brigita Skela-Savič, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Namen raziskave je bil proučiti vedenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji z vidika dveh izbranih dejavnikov zdravega staranja, in sicer preventive pred poškodbami in duševnega zdravja. Metode: V empirični kvantitativni anketni raziskavi je sodelovalo 218 starostnikov (>= 65 let) Gorenjske regije (56,9 % žensk, 43,1 % moških). Podatki so bili zbrani v obdobju od oktobra do decembra 2009 s strukturiranim anketnim vprašalnikom in obdelani s programom SPSS 20.0. Ob opisni statistiki so bili za testiranje statistično značilnih razlik med proučevanimi spremenljivkami uporabljeni test hi-kvadrat, t-test za neodvisne vzorce in enofaktorska analiza variance (p<= 0,05). Rezultati: Demenca (30,1 %) in depresija (29,8 %) sta med anketiranci najbolj poznani duševni bolezni. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri viru informacij o duševnih boleznih glede na kraj bivanja (p=0,008) in pri osebah, ki bi jim starostniki zaupali težave z duševnim zdravjem, glede na starost anketirancev (p = 0,008). Največji dejavnik tveganja za poškodbe je po mnenju anketirancev neprevidnost pri vsakdanjih opravilih (81,5 %). Strah pred poškodbo je večji pozimi (x=3,80) in ko je starostnik sam (x = 3,27). Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri najpogosteje poškodovanem delu telesa glede na spol (p = 0,028), pri pripisovanju vzroka za poškodbo glede na starost (p = 0,001) in izobrazbo (p = 0,008), pri kraju, kjer pride do poškodbe, glede na starost (p = 0,004) in pri občutenju strahu pred poškodbami glede na starost (p = 0,004), izobrazbo (p = 0,021) in kraj bivanja (p = 0,002) starostnikov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave kažejo, da je promocijo zdravja pri zdravi skupini starostnikov potrebno usmeriti v promocijo specifičnih vedenj in znanj s področja duševnega zdravja ter preventive pred poškodbami. Nadaljnje raziskave življenjskega sloga so potrebne tudi pri starejši skupini starostnikov.
Ključne besede: starostniki, duševno zdravje, preventiva pred poškodbami, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja, Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 110; Prenosov: 0 |
5. |
6. |
7. |
8. Digital programs for promoting mental health among youth : a comprehensive review of design, content, and effectivenessIgor Peras, Michaela Wright, 2024, znanstvena monografija Povzetek: This report provides an overview of evidence-based, digital preventive programs for supporting adolescents’ mental health and mental health literacy. More specifically, for promoting resilience, mindfulness and help-seeking behavior, as well as bringing awareness to internal and external resources. The literature review will serve as a base for module development in the me_HeLi-D project. The report was written based on the systematic review and meta-analysis already conducted by Uni Graz (Wright et al., 2023). Relevant data relating to content and design were extracted and analyzed from studies showing efficacy (N = 18). Other literature was freely used in the introduction and discussion sections. The aim was to learn from prior and effective mental health interventions that used digital tools and to sum up realization strategies for content and design for the me_HeLi-D project.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mladostniki, duševno zdravje, promocija duševnega zdravja, pozornost, čuječnost, odpornost, iskanje pomoči, digitalni programi, adolescents, mental health, promoting mental health, mindfulness, resilience, help-seeking behavior, mental health literacy, digital programs
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 1112; Prenosov: 454
 Celotno besedilo (1,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
