Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (preventiva) .

1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje medicinskih sester v patronažnem varstvu z obiski na domu v okviru projekta Nadgrajena celovita obravnava pacienta : rezultati pilotne raziskave
Jožica Ramšak-Pajk, Tonka Poplas-Susič, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Patronažno zdravstveno varstvo je pomemben člen pri odkrivanju, spremljanju in obravnavi kroničnih bolezni na primarni ravni. Namen raziskave je bil predstaviti izkušnje in stališča do nadgrajene preventivne obravnave ter obiskov na domu. Metode: Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom (Cronbach % = 0,92). Sodelovalo je 50 diplomiranih medicinskih sester, odzivnost je bila 81-% (n = 41). Opravljena je bila tematska analiza odprtih vprašanj. Za kvantitativne podatke je bila uporabljena opisna statistika, t-test, analiza variance in korelacijska analiza. Rezultati: Prispevek preventivnih obiskov na domu anketiranci vidijo v zdravstvenovzgojnem delovanju (x = 4,34, s = 0,85), odkrivanju rizičnih dejavnikov (x = 4,12, s = 0,81) in ohranjanju kakovosti življenja pacientov (x = 4,10, s = 0,92). Zadovoljstvo anketirancev je povezano s sprejemanjem obiskov s strani pacientov in družin (r = 0,754, p < 0,001), s prispevkom k stroki patronažnega varstva (r = 0,766, p < 0,001) ter z obravnavo posameznika z družino (r = 0,693, p < 0,001). V tematski analizi sta bili identificirani dve temi, in sicer (1) pozitivne izkušnje z obiski in (2) negativne izkušnje z obiski. Diskusija in zaključek: Novo obliko preventivnih patronažnih obiskov v domačem okolju anketirani podpirajo, še posebej možnost celovite obravnave posameznika in njegove družine. Glede na ugotovitve se predlaga, da medicinska sestra v patronažnem varstvu postane enakovreden partner v timu referenčne ambulante na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, preventiva, kronična bolezen, presejanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 172
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Voda - gasila bo žejo in umivala zobe
Zvonka Debenak, 2002, strokovni članek

Ključne besede: voda, zobozdravstvena preventiva
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 0

3.
Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših odraslih v domačem okolju : pregled literature
Gregor Juder, Aleksandra Jančič, Barbara Kegl, 2024, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem okolju.Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA. Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju. Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.
Ključne besede: nevarnost padcev, starejši, preventiva, patronažno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 128
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Evropski kodeks proti raku
Peter Boyle, Maja Primic-Žakelj, 1996, poljudni članek

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), preventiva, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 255; Prenosov: 0

6.
Življenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji na področju duševnega zdravja in preventive pred poškodbami
Joca Zurc, Brigita Skela-Savič, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Namen raziskave je bil proučiti vedenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji z vidika dveh izbranih dejavnikov zdravega staranja, in sicer preventive pred poškodbami in duševnega zdravja. Metode: V empirični kvantitativni anketni raziskavi je sodelovalo 218 starostnikov (>= 65 let) Gorenjske regije (56,9 % žensk, 43,1 % moških). Podatki so bili zbrani v obdobju od oktobra do decembra 2009 s strukturiranim anketnim vprašalnikom in obdelani s programom SPSS 20.0. Ob opisni statistiki so bili za testiranje statistično značilnih razlik med proučevanimi spremenljivkami uporabljeni test hi-kvadrat, t-test za neodvisne vzorce in enofaktorska analiza variance (p<= 0,05). Rezultati: Demenca (30,1 %) in depresija (29,8 %) sta med anketiranci najbolj poznani duševni bolezni. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri viru informacij o duševnih boleznih glede na kraj bivanja (p=0,008) in pri osebah, ki bi jim starostniki zaupali težave z duševnim zdravjem, glede na starost anketirancev (p = 0,008). Največji dejavnik tveganja za poškodbe je po mnenju anketirancev neprevidnost pri vsakdanjih opravilih (81,5 %). Strah pred poškodbo je večji pozimi (x=3,80) in ko je starostnik sam (x = 3,27). Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri najpogosteje poškodovanem delu telesa glede na spol (p = 0,028), pri pripisovanju vzroka za poškodbo glede na starost (p = 0,001) in izobrazbo (p = 0,008), pri kraju, kjer pride do poškodbe, glede na starost (p = 0,004) in pri občutenju strahu pred poškodbami glede na starost (p = 0,004), izobrazbo (p = 0,021) in kraj bivanja (p = 0,002) starostnikov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave kažejo, da je promocijo zdravja pri zdravi skupini starostnikov potrebno usmeriti v promocijo specifičnih vedenj in znanj s področja duševnega zdravja ter preventive pred poškodbami. Nadaljnje raziskave življenjskega sloga so potrebne tudi pri starejši skupini starostnikov.
Ključne besede: starostniki, duševno zdravje, preventiva pred poškodbami, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja, Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 0

7.
Smernice za higieno ustne votline
Dušan Grošelj, 1995, poljudni članek

Ključne besede: ustna votlina, higiena, zobozdravstvena preventiva
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 240; Prenosov: 0

8.
Zgodnje odkrivanje raka dojk
Tatjana Kumar, 1995, strokovni članek

Ključne besede: rak (medicina), dojke, preventiva, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 188; Prenosov: 0

9.
Funkcionalni testi srčno-pljučnega sistema pri delavcih in športnikih
Vanja Vuga, 1994, drugi sestavni deli

Ključne besede: športna medicina, medicina dela, delavci, obremenitve, preventiva
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 175; Prenosov: 0

10.
Aktivnosti za preprečevanje padcev v rehabilitaciji pacientov po možganski kapi in njihov učinek na incidenco padcev
Natalija Kopitar, Nika Goljar Kregar, Vesna Mlinarič Lešnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Preprečevanje padcev je pomemben del rehabilitacijske obravnave. S timsko obravnavo in sistematičnim izvajanjem aktivnosti pri za padec visoko ogroženih pacientih se število padcev lahko zmanjša. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 1.634 pacientov na rehabilitaciji po možganski kapi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča (URI - Soča) od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2012. Za ugotavljanje učinkovitosti aktivnosti za preprečevanje padcev pacientov je bila izvedena retrospektivna opazovalna raziskava z elementi akcijskega raziskovanja. Uspešnost izvedenih aktivnosti za preprečevanje padcev se je ugotavljala na podlagi incidence padcev. Rezultati: V primerjavi z obdobjem 2007 do 2010, ko so se izvajale splošne aktivnosti za preprečevanje padcev in je incidenca padcev npr. leta 2007 znašala 4,5/1000 bolnišničnooskrbnih dni, se je le-ta v letih 2011 in 2012 po uvedbi lestvice za oceno tveganja za padec ter sistematičnega delovanja celotnega rehabilitacijskega tima pomembno zmanjšala, tako da je leta 2012 znašala 2,8/1000 bolnišničnooskrbnih dni. Učinkovitost sistematičnega delovanja pri preprečevanju padcev se kaže v manjšem številu pacientov, ki so padli enkrat ( p = 0,025). Diskusija in zaključek: S sistematičnim delovanjem multidisciplinarnega rehabilitacijskega tima lahko učinkovito zmanjšamo število padcev pacientov po možganski kapi na rehabilitacijskem oddelku. Vpliv teh aktivnosti na preprečevanje padcev pacientov v domačem okolju po zaključeni rehabilitaciji odpira tudi možnosti za nadaljnje raziskovalno delo.
Ključne besede: rehabilitacijski centri, hospitalizirani bolniki, nesrečni padci, preventiva, negovalno osebje, možganska kap, falls, prevention, inpatient rehabilitation
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 275; Prenosov: 132
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh