1. Prečiščeni in anonimizirani prepisi 21 polstrukturiranih intervjujevNatko Štiglić, 2026, raziskovalni podatki Povzetek: Podatkovni set vsebuje prečiščene in anonimizirane prepise 21 polstrukturiranih intervjujev, izvedenih v okviru doktorske raziskave o slovenski narodni manjšini na Hrvaškem in njenem potencialu za vključevanje v kulturno diplomacijo države matičnega naroda.
Intervjuji so bili izvedeni z dvema ciljnima populacijama:
- predstavniki oziroma vodstvi slovenskih društev in organizacij na Hrvaškem (VD);
- predstavniki institucij Republike Slovenije (PO).
Poleg intervjujev z obema ciljnima populacijama sta bila v raziskavo vključena tudi dva kontrolna intervjuja (K), namenjena dodatni perspektivi na raziskovalni problem.
Izbor intervjuvancev je temeljil na namenskem vzorčenju. Namen intervjujev je bil pridobiti poglobljen vpogled v delovanje slovenske narodne manjšine, njene organizacijske in druge potenciale, omejitve, odnose z Republiko Slovenijo ter možnosti njenega vključevanja v kulturno diplomacijo države matičnega naroda.
Ključne besede: slovenska narodna manjšina na Hrvaškem, slovenska manjšina, kulturna diplomacija, država matičnega naroda, diplomacija narodnih manjšin, slovenska zunanja politika, nacionalne manjšine, kvalitativna raziskava, polstrukturirani intervjuji, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 21.08.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Objavljeno arhivsko gradivo o zunanji politiki Kraljevine Jugoslavije v času regenstva kneza Pavla KarađorđevićaŽana Plejić, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljeno objavljeno arhivsko gradivo o zunanji politiki Kraljevine Jugoslavije v času regenstva kneza Pavla, zbrano v zbirki "Yugoslavia, Political diaries 1918 1965". Na začetku prispevka je kot uvod v temo podana kratka predstavitev jugoslovanske zunanje politike, nakar sledi predstavitev samega gradiva, zbirke ter njegova dostopnost in relevantnost pri raziskovanju omenjene tematike.
Ključne besede: Karađorđevići, knez Pavel, Jugoslavija, Anton Korošec, Velika Britanija, zunanja politika, arhivistika
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (355,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pobuda treh morij : geopolitične alternative SlovenijeLuka Juri, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pobuda treh morij je regionalna povezava dvanajstih držav na območju med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, ki si prizadevajo za krepitev infrastrukture na področjih energije, transporta in digitalizacije. Slovenija ima v Pobudi pomembno strateško vlogo, ki izhaja iz njene geografske lege in logističnih zmogljivosti Luke Koper. Članek analizira slovenske izzive in priložnosti znotraj Pobude, opozarja na potencialne nevarnosti ter prikazuje geopolitične opcije, ki so na voljo Sloveniji, s poudarkom na iskanju uravnoteženega pristopa med gospodarskimi interesi in geopolitičnimi pritiski.
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, zunanja politika, geopolitika, geografska lega, infrastrukturni razvoj, Pobuda treh morij, Jadransko morje, Črno morje, Baltsko morje, Luka Koper
Objavljeno v DiRROS: 02.07.2026; Ogledov: 262; Prenosov: 209
Celotno besedilo (698,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prispevek k poznavanju idej o izvedbi ljudskega glasovanja za večjo suverenost/samostojnost Slovenije (1945-1985)Janez Osojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi analize objavljenih virov in relevantne znanstvene literature obravnava ideje o izvedbi ljudskega glasovanja (plebiscita), ki so se v obdobju od konca druge svetovne vojne do druge polovice 80. let porajale v okviru razmišljanj o slovenski narodni politiki zlasti v slovenski emigraciji; razmišljanj o večji suverenosti oziroma samostojnosti Slovenije. Članek tako išče izvore premišljevanj, ki so naposled rezultirala v izvedbi plebiscita 23. decembra 1990, ki je legitimiral slovensko pot v samostojnost.
Ključne besede: plebiscit, slovenska narodna politika, emigracija, 1945–1985, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Kultura, dediščina in trajnostni razvoj : deliberacija kot spodbujevalec družbene preobrazbeMarjan Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskave o vlogi kulture in kulturne dediščine pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (CTR) oscilirajo med kvantitativnimi analizami in prikazi dobrih praks. V prispevku predlagam alternativni analitični okvir za razumevanje razmerij med kulturo, dediščino, ustvarjalnostjo in trajnostnim razvojom. Okvir temelji na teoriji deliberativne demokracije, ki kulturo obravnava kot ključen dejavnik za preoblikovanje političnih pomenov in registrov, pri čemer sta odločilni odprtost in deliberacija (M. Hammond). Na tej podlagi analiziram teoretska izhodišča Faro konvencije (2005), ki predstavlja paradigmatski premik v dediščinskih strategijah, saj v ospredje postavlja socialno in okoljsko trajnosten razvoj ter »na ljudeh temelječ pristop«. Učinke te strategije najprej ovrednotim na mikroravni z analizo antagonistične, agonistične in deliberativne razsežnosti dediščinskih praks, nato pa jih razširim na analizo participativnih in deliberativnih vidikov regulatornih politik izbranih evropskih držav v povezavi s cilji trajnostnega razvoja. V sklepu zagovarjam, da bo za ocenjevanje prispevka dediščinskih aktivnosti in kulture k trajnostnemu razvoju potreben integrativni evalvacijski pristop, ki kvantitativne kazalnike dopolni z merili kakovosti deliberacije ter s težje merljivimi dejavniki, kot so vpliv kulture in spreminjanje odnosa do preteklosti na preoblikovanje vrednot, norm in družbenih vezi.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni razvoj, deliberativna demokracija, Faro konvencija, politična kultura, javna politika
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Življenjepis dejstva : Sergej Tretjakov in sovjetska faktografijaJan Babnik, predgovor, uvodnik, spremna beseda Povzetek: Besedilo obravnava Sergeja Tretjakova in sovjetsko faktografijo kot radikalen poskus preoblikovanja razmerja med umetnostjo, dejstvom in družbo. Namesto razumevanja fotografije, literature in montaže kot avtonomnih estetskih praks poudarja njihovo operativno, propagandno in družbenotvorno funkcijo. Tretjakov faktografijo razume kot način konstruiranja dejstev, ki niso nevtralna, temveč učinkujejo znotraj političnih, produkcijskih in recepcijskih razmerij. Besedilo pokaže, da so tehnike, kot so fotomontaža, fotografska serija, reportaža in dokumentarizem, nastale v tesni povezavi z modernizacijo, množičnimi mediji in ideološkimi boji 20. stoletja.
Ključne besede: faktografija, sovjetska avantgarda, konstruktivizem, dokumentarna fotografija, vizualna kultura, umetnost, politika
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 25 |
7. Konec rodbine Kacenštajnskih in njihovega graduTomaž Lazar, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Grad Kacenštajn in njegov plemiški rod sta v preteklosti pritegnila že precej zanimanja domačega zgodovinopisja in kastelologije. Kljub temu doslej objavljeni prispevki niso nikoli zares celovito pojasnili, kako so se Kacenštajnski po dolgem obdobju službovanja v vrstah celjske klientele v zgodnjem 15. stoletju odvrnili od svojih nekdanjih gospodov in postali vazali habsburških vojvod. S sistematičnim pregledom listinskega gradiva in ob vključitvi nekaterih za zdaj še neupoštevanih virov lahko precej podrobneje rekonstruiramo življenje zadnjih rodov Kacenštajnskih, ki so zaradi nepremostljivih finančnih težav prestopili med habsburške fevdnike. Njihov dokončni prelom s Celjskimi pa je sprožil nikoli poravnan dolg, ki ga je grof Friderik II. najverjetneje spomladi oziroma v začetku poletja 1442 izterjal s silo. Uničenje Kacenštajna je zapečatilo tudi usodo njegovih zadnjih, povsem obubožanih lastnikov.
Ključne besede: plemiške robine, Slovenija, fajda, vojaška zgodovina, grofje Celjski, finančna politika
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2026; Ogledov: 312; Prenosov: 256
Celotno besedilo (947,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Weaponizing culture : the role of illiberal cultural policy in Slovenia’s democratic backslidingKristina Čufar, Hana Hawlina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The weaponization of cultural policy is one of the crucial, yet underexplored strategies of illiberal political
actors. This article investigates the multifaceted illiberal cultural policy measures employed to polarize
society, influence the interpretation of history, consolidate so‐called traditional values and ethnonationalism,
and normalize political corruption and increasingly authoritarian political practices. The analysis and
typology of illiberal cultural policy measures are based on the case study of a period of extreme
illiberalization in Slovenia between 2020 and 2022, which was characterized by overt and frequent political
interventions in the artistic and cultural sphere. Rather than treating them as isolated incidents, the article
traces their cumulative desired and actual effects, as well as the resistance they provoked. Based on the
analysis of the Slovenian case, we propose a typology of illiberal cultural policy measures that is applicable
to other contexts experiencing democratic backsliding. Illiberal political actors recognize the significance of
art and culture as either the means of reinforcing illiberal ideology and political aims or the site of
democratic resistance. By targeting the cultural sphere, illiberal political actors pursue the double goal of
amplifying expedient narratives and silencing dissent. Increasing political control over cultural production
thus curtails the space for democratic deliberation and permanently reshapes the socio‐political landscape.
Considering illiberal cultural policy as a pivotal strategy for the indelible transformation of political ideology
and practice reveals an important dimension of democratic backsliding and the success of illiberal politics in
Europe and beyond.
Ključne besede: pandemija, Covid-19, nazadovanje demokracije, iliberalna demokracija, politika spomina, kulturna politika, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.05.2026; Ogledov: 418; Prenosov: 227
Celotno besedilo (697,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Diskurz, oblast in politični prostor : aktivno proizvajanje nemoči na primeru migracijSasha Hajzler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek preko primera slovenske migracijske politike (1991–2021) analizira domet koncepta »aktivnega proizvajanja nemoči«. Trdi, da tako nemoč in pasivizacija znotraj politične sfere kot tudi sistematično izkoriščanje migrantov niso naključni pojavi, temveč rezultat treh medsebojno povezanih aktivnih mehanizmov: strukturnih (birokracija, zakonodaja), diskurzivnih (mit o majhnosti države in sekuritizacija migracij) in političnih (kooptacija demokratičnih orodij). Skozi analizo teh mehanizmov članek analizira, kako t. i. demokratične institucije vzdržujejo status quo in onemogočajo transformativne spremembe, ter s tem prispeva k razpravi o krizi liberalne demokracije v splošnem. V samem jedru članek razpravlja, kako se v slovenskem kontekstu manifestira proces »aktivnega proizvajanja nemoči«, kako delujejo glavni strukturni, diskurzivni in politični mehanizmi za vzdrževanje nemoči ter deloma zakaj so tradicionalna demokratična orodja neučinkovita za doseganje sprememb.
Ključne besede: nacionalizem, rasizem, migracije, majhnost, Slovenija, politika, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 360; Prenosov: 278
Celotno besedilo (395,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Upor proti dolgčasu : slovenski punk 1977-1987Pino Hiti Ožinger, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pojav punka v Sloveniji na koncu 70. let predstavlja prenos uporniške subkulture, ki je nastajala na kapitalističnem Zahodu v socialističen kontekst, ki nato predpisuje svoje tokove razvoja. Slovenija je bila tudi prva izmed jugoslovanskih republik, v katerih je nastajal punk in zato lahko predvsem v Ljubljani vidimo enega izmed glavnih centrov jugoslovanske alternativne kulture. Predstavljen je nastanek punka v Sloveniji, njegov razvoj in razmislek o vrsti upora, ki ga je predstavljal. Punk v Sloveniji je bil hkrati političen in protipolitičen, saj je poskušal odpirati meje izražanju, ki ni imelo opore v takratnem večinskem političnem diskurzu. Predstavljena je tudi pot pankerske teorije v liberalne okvire novonastajajoče civilne družbe v Sloveniji.
Ključne besede: punk, civilna družba, politika, socializem, subkultura, upor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.03.2026; Ogledov: 427; Prenosov: 285
Celotno besedilo (613,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
